Kako prepoznati zlom?

Zlom kolka se najpogosteje pojavlja pri starejših osebah, in sicer kot posledica padca, močnega udarca v kolk (na primer v nesreči) ter zaradi šibkosti kosti. Znaki in simptomi zlomljenega kolka vključujejo takojšno nemobilnost po padcu, hudo bolečino v kolku ali dimljah in nezmožnost prenašanja teže na tisto nogo, ki leži na strani poškodovanega kolka. Pojavijo se tudi okornost, modrice in otekanje v predelu kolka, poškodovana noga je nekoliko krajša od druge, noga pa je lahko tudi nekoliko zasukana.

Kombinacija nekaterih dejavnikov lahko poveča tveganje za zlom kolka. Med takšne dejavnike spadajo:

- Starost. S starostjo gostota kosti upada, prav tako pa se slabšajo tudi vid, občutek za ravnotežje in reakcijski čas. Pri neaktivnih ljudeh poleg tega usahnejo tudi mišice, zato kombinacija vseh teh faktorjev poveča tveganje za zlom. Pomemben je podatek, da se 90 odstotkov zlomov zgodi pri starejših od 65 let.

- Spol. Približno 80 odstotkov zlomov prizadene ženske, saj se gostota kosti pri ženskah zaradi hormonskih sprememb v obdobju menopavze slabša hitreje kot pri moških.

- Kronična zdravstvena stanja. Med kroničnimi boleznimi je za zlom kolka najpogosteje kriva osteoporoza, kljub temu pa lahko na krhkost kosti vplivajo tudi endokrine bolezni, kot na primer težave s ščitnico in črevesna obolenja, ki povzročajo slabšo absorpcijo vitamina D in kalcija v organizem.

- Določena zdravila. Tveganje povečujejo še posebej tista zdravila, s katerimi zdravimo kronična stanja, kot na primer visok krvni pritisk in astmo, saj na dolgi rok vplivajo na zdravje kosti.

- Motnje prehranjevanja. Pomanjkanje kalcija in vitamina D v prehrani v mladih letih vpliva na krhkost kosti v starejših letih. Resne motnje prehranjevanja (anoreksija, bulimija) lahko pripeljejo do takšnega pomanjkanja hranil, da se kosti ne morejo normalno razvijati in zato postanejo bolj lomljive in slabše kvalitete.

- Fizična neaktivnost. Hoja, tek in podobni športi pomagajo krepiti kosti in mišice, zato so pri aktivnih ljudeh padci in s tem poškodbe redkejše.

- Tobak in alkohol. Kajenje in prekomerno uživanje alkohola lahko ovirajo normalne procese pri oblikovanju in gradnji kosti, zaradi česar kosti začnejo izgubljati gostoto in postajajo vedno bolj krhke in s tem lažje lomljive.

Čeprav je zlom kolka sam po sebi popolnoma ozdravljiv, lahko življenje ogrožajo zapleti, ki vse prevečkrat spremljajo tovrsten zlom. Če imate poleg tega še katero od bolezni, zaradi katere je operativni poseg kolka za vas preveč tvegan, vam bo moral zdravnik kolk pozdraviti s trakcijo, vlečenjem in počasnim raztezanjem sklepa. Pri trakciji lahko pride do okvare in šibkosti mišic, zaradi česar lahko poškodovanec izgubi mobilnost in pristane na invalidskem vozičku. Poleg tega je okrevanje pri trakciji zelo dolgotrajno, zato se pri pacientih pogosto razvijejo krvni strdki v nožnih venah in z njimi morda tudi venska tromboza. Krvni strdki pa se lahko pojavijo tudi po operaciji, še posebej, če se pacient ne začne dovolj hitro gibati. Če se strdek uskladišči v pljučih v pljučni arteriji, lahko namreč prekine pretok krvi v pljučnem tkivu, kar lahko vodi v velikokrat usodno embolijo pljuč.

Zaradi trakcije pa lahko pride tudi do preležanin, infekcij urinarnega trakta, pljučnice in slabenja mišic. Poleg tega so ljudje, ki preživijo zlom kolka izpostavljeni veliko večjemu tveganju, da se jim bo poškodba ponovila.

Testiranje in postavljanje diagnoze

Zdravnik potrdi zlom glede na simptome, ki ste jih našteli in na podlagi opazovanja položaja vašega kolka in noge. Rentgenski pregled bo njegovo diagnozo še potrdil in natančno pokazal, kateri del kolka imate zlomljen. Če zlom na rentgenu ni viden, a vi še vedno čutite bolečino v kolku, bo zdravnik morda naročil še CT ali MRI, s katerima bo pregledal, ali imate morda kakšen manjši zlom.

Potek zdravljenja in zdravila

Zdravljenje zloma običajno vključuje operacijo, rehabilitacijo in zdravljenje s pomočjo zdravil. Operacija je običajno najboljši način zdravljenja, po nekirurških metodah, torej trakciji, pa zdravniki posežejo le, če imate katero od bolezni, zaradi katerih operacija ni varna. Vrsta operacije je odvisna od tega, kateri del kolka ste si zlomili, resnosti zloma in vaše starosti. Zdravnik vam bo kolk najverjetneje popravil s pomočjo ene od treh najpogostejših metod operiranja. Prva metoda je operacija s pomočjo vstavitve kovinskih vijakov, ki bodo držali kosti skupaj, druga s pomočjo nadomestitve dela stegnenične kosti s kovinsko protezo ali pa vam bo zdravnik kolk ozdravil tako, da bo sklep v celoti nadomestil s kovinsko protezo.

Po operaciji vas bo čakala rehabilitacija s pomočjo fizioterapije, najverjetneje pa boste prejemali tudi zdravila za večanje kostne gostote (bisfosfonate). Tako boste zmanjšali tveganje za ponovitev poškodbe, vendar pa se lahko ob jemanju teh zdravil pojavijo tudi določeni stranski učinki, kot na primer slabost, bolečine v trebuhu in vnetje požiralnika. V tem primeru bo zdravnik bisfosfonate najverjetneje zamenjal za zdravilo, ki bo vsebovalo zoledronsko kislino in ga je mogoče jemati letno, preko infuzije.

Rekreacija je pri okrevanju priporočljiva, kljub temu pa se izogibajte preobremenjevanju kolkov in napornim vadbam. Privoščite si raje sprehod, plavanje ali lažji izlet v naravo.

Kaj pa preventiva?

O preventivi je potrebno razmišljati že v času, ko se kostna gostota šele gradi, torej do tridesetega leta starosti. Kosti si lahko okrepite na sledeče načine:

- zagotovite zadosten vnos kalcija in vitamina D v organizem (moški in ženske po 50. letu naj zaužijejo 1200 miligramov kalcija in 400 do 600 mednarodnih enot vitamina D na dan);

- redno telovadite (hoja, hitra hoja, tek ...), da boste okrepili kosti in izboljšali svoje ravnotežje (priporočljivo je telovaditi vsaj 30 minut na dan);

- izogibajte se kajenju in prekomernemu uživanju alkoholnih pijač.

Zmanjšajte pa tudi tveganje za padce. To lahko storite tako, da se doma znebite drsečih površin, preprog in kosov pohištva ob katere se spotikate, in očistite vse prehode v stanovanju. Poleg tega redno hodite na pregled oči in bodite pozorni na stranske učinke zdravil, ki jih jemljete. Občutek šibkosti in vrtoglavica namreč lahko povzročita padec, ta pa zlom kolka.