čustvene težave otrok
Notranji svet otrok: kako prepoznati stisko, še preden jo otrok izrazi
Otroci pogosto ne znajo ali ne zmorejo jasno izraziti svojih čustev, zlasti kadar gre za tesnobo, žalost, občutek nemoči ali stisko.
Ne spreglejte! Kako prepoznati, kdaj otrok potrebuje pomoč (tudi če ne pove)
Otroci pogosto izražajo stiske na načine, ki niso vedno očitni. Ta članek razkriva tri ključne znake, ki jih morajo starši in skrbniki opaziti – spremembe v vedenju, fizični simptomi in težave s spanjem ali prehranjevanjem. Razumevanje teh signalov je prvi korak k nudenju podpore in pomoči otrokom, ki se soočajo z izzivi.
Prekomerna uporaba telefona: Kakšne so posledice za možgane in kako si pomagati?
Uporaba pametnih telefonov ima lahko presenetljive učinke na naše možgane, vpliva na kognitivne sposobnosti, čustvene veščine in spanec. Pretirana uporaba vodi v spremembe v možganski kemiji, težave s spanjem in celo zmanjšanje delovnega pomnilnika.
7 znakov, da vaš otrok potrebuje več čustvene podpore
Otroci se pri odraščanju srečujejo s številnimi izzivi, ki lahko vplivajo na njihovo duševno zdravje. Nekateri znaki čustvene stiske so subtilni in jih starši zlahka spregledajo.
Zakaj smo priča naraščanju primerov anksioznosti in depresije med mladimi?
V zadnjih desetletjih smo priča izrazitemu porastu primerov anksioznosti in depresije med mladimi, kar predstavlja resen izziv za zdravje na globalni ravni. Mnogi strokovnjaki opozarjajo na različne dejavnike, ki prispevajo k temu trendu, vključno s spremembami v družbeni dinamiki, tehnologiji, izobraževalnem sistemu in celo zdravstvenem sistemu.
Kaj je odtujitveni sindrom od staršev?
Sindrom odtujenosti od staršev je izraz, ki ga morda ne poznate, vendar ste ga morda izkusili. Včasih se pojavi v družinah, ki gredo skozi težke čase, kot je denimo ločitev.
Izgorelost nadarjenega otroka – kako prepoznati opozorilne znake?
Vas zanima, kako pogosta je izgorelost nadarjenih otrok, kako je videti, kakšni so njeni učinki in kako jo preprečiti?
Kaj je Downov sindrom?
Downov sindrom je genetska motnja, ki nastane, ko nenormalna delitev celic povzroči dodatno popolno ali delno kopijo kromosoma 21. Ta dodatni genetski material povzroči razvojne spremembe in fizične značilnosti Downovega sindroma.
Revščina v otroštvu lahko resno vpliva tudi na razvoj možganov
Otroci se do polnoletnosti, pogosto tudi v zgodnji odraslosti, zanašajo na starše oziroma odrasle, saj jim ti zagotavljajo varnost in zaščito. So neizpodbitno odvisni od skrbnikov, na žalost pa le-ti, če živijo v revščini, težko zagotovijo osnovne življenjske potrebščine za svoje otroke.
Rak materničnega vratu je preprečljiv, a žal še vedno prisoten
Danes je ob zaključku januarja, meseca ozaveščanja o raku materničnega vratu, potekala okrogla miza. Na okrogli mizi, poroča Onkološki inštitut Slovenije, so strokovnjaki osvetlili ključne izzive pri preprečevanju raka materničnega vratu, pomen cepljenja in presejalnih programov ter predstavili osebno zgodbo, ki kaže, kako pomembna je preventiva in pravočasno ukrepanje.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
Spreminjanje nefunkcionalnih vzorcev – kje začeti?
Ko je govora o lastnostih, ki se prenašajo skozi družinsko drevo, imamo največkrat v mislih telesne značilnosti, poklice, talente ... Manjkrat pa pomislimo na navade, obrambne mehanizme, načine čustvovanja in vzorce odnosov, ki nam v veliki meri krojijo življenje. Na srečo lahko z ustrezno obliko dela na sebi nefunkcionalne (destruktivne in negativne) vzorce presežemo in tako preprečimo, da bi jih prenašali na naslednje generacije.
Kaj je samopoškodovalno vedenje?
Kot je razvidno že iz samega imena, je to vedenje povezano s poškodbami, ki si jih zadajamo sami. Pri tem gre največkrat za način obvladovanja stresa, čustvenih težav in stisk. Ko si posameznik zada telesno bolečino, za kratek čas omili čustveno bolečino, zaradi katere močno trpi.
10 znakov nosečnosti
Zaželena nosečnost prinaša čudovite občutke sreče in zadovoljstva, hkrati pa seveda lahko tudi določene fizične simptome, ki so manj prijetni. Poglejmo si 10 najpogostejših in navadno tudi najbolj zgodnjih znakov, ki kažejo, da ste noseči.
Kako je odraščati z alkoholikom?
Alkoholizem je vedno povezan z žrtvami, med katerimi so najbolj ranljivi prav otroci, ki odraščajo v družini zasvojenih staršev. Ti otroci so prikrajšani za občutke varnosti, ljubezni in čustvene stabilnosti, kar jih pogosto zaznamuje tudi v odraslem življenju.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
Kako travma iz otroštva vpliva na partnerske odnose v odraslosti?
Izkušnje iz otroštva, ki jih pridobivamo v odnosu s starši in pomembnimi drugimi ljudmi, so ključnega pomena za čustven razvoj. Starši predstavljajo temelj stila navezanosti in igrajo pomembno vlogo pri tem, kako bomo doživljali svet. So odnosi z drugimi varni za raziskovanje in čustvena tveganja? Se v življenju lahko zanašamo na ljudi ali jih vidimo kot grožnjo?
Moja starša se ločujeta!
Soočanje z ločitvijo staršev nikoli ni enostavno, v času odraščanja morda še toliko bolj, saj se ti v tem ranljivem obdobju naenkrat sesuje vse, kar ti je nekoč predstavljajo varnost. Če se ob tem srečuješ še z ostalimi izzivi najstništva in je razhod staršev le še pika na i vsemu stresu, ki ga doživljaš, ti bodo skozi to obdobje morda pomagali sledeči nasveti.
Kaj je regulacija čustev?
Čustvena regulacija je proces, s katerim vplivamo na lastna čustva (samoregulacija) ali čustva drugih. Lahko je povsem samodejna oziroma instinktivna, zavestna ali nezavedna ter ima velik vpliv na proces čustvovanja – doživljanja in izražanja čustev. Pri samoregulaciji gre torej za ’prostor’ med občutkom in reakcijo – spodbuja nas, da nekoliko upočasnimo in se odzovemo po objektivni oceni situacije.
Zakaj nas privlačijo čustveno nedostopni partnerji?
Čustveno nedostopni partnerji so tisti, ki se v razmerju ne morejo ali nočejo zavezati. Navadno si želijo ohranjati zgolj priložnostne in nedefinirane odnose, da bi se izognil soočenju s čustvenimi obveznostmi, brez česar pa v resnem in zavezujočem razmerju ne gre. Če v svoje življenje vedno znova privabljamo moške, ki ne zmorejo ali ne znajo oblikovati zrele partnerske zveze, je pomembno razmisliti o vsebinah, ki jih nosimo v sebi.
Kako se soočiti s pritiski staršev?
Tudi ti občasno čutiš pritiske staršev? Ne skrbi, manjši in občasni pritiski so v tem obdobju nekaj običajnega, saj si vsak starš za svojega otroka želi najboljše. A včasih se zgodi, da takšni pritiski prej kot zdravo spodbudo prinašajo nenehen stres, občutke nerazumljenosti ali celo večje čustvene stiske. Kako vedeti, kdaj je pritisk pretiran, in kako se s tem konstruktivno spoprijeti?
Znate prepoznati opozorilne znake v odnosih?
Ljudje veliko govorimo o opozorilnih znakih v odnosih, toda kaj točno pomenijo? So vsi opozorilni znaki za vse enaki? Ali so vedno razlog za odhod in ali je sploh smiselno govoriti o njih? Jih najdemo le pri določenih ljudeh ali jih oddajamo vsi?
Imago terapija: ustvarjanje ljubezni, kot si je želimo
Doživeti pravo ljubezen, ki temelji na globoki in pristni povezanosti s partnerjem, je želja mnogih. Hkrati pa je to tudi temeljni cilj imago terapije, ki v ospredje postavlja sočutno reševanje konfliktov, odkrivanje ranljivosti in poglabljanje intimnosti v varnem prostoru. Učinkovita partnerska komunikacija je ključnega pomena za ohranjanje dolgega in izpolnjujočega odnosa. Skupno življenje pomeni srečanje na polovici poti, premagovanje ovir ter konstruktivno izražanje negotovosti in frustracije.
Kako nas otroštvo oblikuje?
Prav tako kot temelji hiše so tudi izkušnje iz otroštva osnova, na kateri gradimo življenje. Če ti temelji niso trdni, kar pomeni, da imamo čustvene razpoke in rane, lahko to vpliva na strukturo našega življenja v odraslosti.
Kaj je Aspergerjev sindrom?
Aspergerjev sindrom je razvojna motnja, ki sodi v skupino motenj avtističnega spektra. Posamezniki kažejo primanjkljaje na področju socialne interakcije, komunikacije ter imajo zelo omejen izbor vedenja in interesov. Od drugih tipov avtizma se loči predvsem po ohranjenih kognitivnih in jezikovnih sposobnostih. Strokovnjaki menijo, da pri Aspergerjevem sindromu ne moremo govoriti o motnji, pač pa o vseživljenjskem stanju.
Se spopadate s poporodno depresijo? Niste sami
Najmanj ena do dve ženski od desetih po porodu postaneta depresivni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto po porodu zaradi hujše tesnobe in/ali depresije trpi 1.800 do 3.600 žensk. Po navadi se pojavi v prvih šestih mesecih po porodu, lahko pa tudi pozneje. Zavedati se moramo, da ženska v času nosečnosti in predvsem po porodu doživlja drastične spremembe, ki so fizične, še bolj pa psihične. Spremenijo se njeno telo, samopodoba, zdravstveno stanje, razmerje v partnerstvu, spolnost in potek kariere. Veliko dejavnikov je, ki lahko vplivajo na duševno stanje.
Dr. Mirjana Radovanović: Pri alkoholizmu ogromno vlogo igra 'biološka ranljivost'
Z manj tveganim pitjem alkohola po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje označujemo količino alkohola, ki za večino zdravih odraslih ljudi pomeni relativno majhno tveganje, da bi škodovala našemu zdravju. A ta količina ni priporočljiva. Z dr. Mirjano Radovanović, dr. med., spec. psih., smo se pogovarjali o tem, kdaj lahko pri uživanju alkohola govorimo o zlorabi, kakšni so znaki in simptomi, kako vpliva na dinamiko družine, kakšni so genetski faktorji pri tej bolezni in kako zelo je naša družba na eni strani še vedno zelo tolerantna do alkohola, na drugi strani pa sta bolezen odvisnosti od alkohola in zdravljenje le te še vedno precej stigmatizirana.
Na kakšen način sta povezani duševnost in hrana?
Mnogo ljudi se v trenutkih slabosti, žalovanja ali nezadovoljstva zateka k hrani. Na drugi strani pa so tisti, ki se v takšnih trenutkih hrani izogibajo. Ne ena ne druga skrajnost nista zdravi za naše fizično in duševno zdravje. Več o tem nam je v intervjuju razkrila socialna pedagoginja, geštalt izkustvena družinska terapevtka in psihoterapevtka Tina Korošec.
