žalovanje

Kaj so halucinacije?
Ste vedeli, da so nekatere halucinacije celo normalne? Denimo tiste, ki nastanejo, ko zaspite ali se prebudite. Vse ostalo so vsekakor lahko znak resnejše bolezni, kot je shizofrenija ali demenca.

Spoprijemanje s fizičnimi odzivi žalovanja
Žalovanje je kompleksen pojem, pri katerem se prepletajo številna čustva, številni odzivi, navsezadnje pa pri njem ljudje potrebujemo različno dolgo časa, da se sprijaznimo z dejstvom, da ljubljene osebe ni več z nami.

Kako preboleti bivšega?
Razhodi so del življenja in zdi se, da bo bolečina trajala večno. Pomembno se je, da se resnično zaveš, da temu ni tako.

Zakaj in kdaj pride do spontanega splava?
Spontani splav je spontana izguba nosečnosti pred 20. tednom. Približno 10 do 20 odstotkov znanih nosečnosti naj bi se končalo s spontanim splavom. Toda dejansko število je verjetno višje, ker se veliko spontanih splavov zgodi zelo zgodaj v nosečnosti – preden ženska sploh ve, da je noseča.

Rak mu je najprej vzel ženo, 22 let pozneje še hčerko
Igralec je odkrito spregovoril o dveh dogodkih, ki sta mu v preteklosti zlomila srce.

''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.

'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.

'Trenutek, ko sta se poslovila od sina, je bil najbolj posvečen v njunem življenju'
V družbi, ki postaja vse bolj razdvojena in individualistična, edina valuta pa sta denar na računu in všečki na družbenih omrežjih, pomembne življenjske teme, ki so nekdaj veljale za osnovo življenja, vse bolj odrivamo na stran. Delno zanje preprosto nimamo časa, delno pa nas spravljajo v nelagodje, to pa je razlog, da jih odrivamo in se od njih umikamo. O umiranju, smrti in pomembnosti slovesa ter žalovanja smo govorili z Renato Jakob Roban, predsednico Slovenskega društva Hospic.

'Ne smrti, ljudje se bojijo bolečine pred njo'
Slovensko društvo Hospic že 28. leto stopa v stik s Slovenci v najbolj ranljivem obdobju njihovega življenja: ko se soočajo z izgubo najbližjega in celo, ko se soočajo z bližajočim se koncem svojega življenja. Zakaj umiranje in smrt še vedno veljata za tabu in zakaj bi bilo treba o tem veliko bolj naglas in iskreno govoriti ter se s tem tudi soočiti, smo tokrat klepetali z Andrejo Cilenšek, vodjo programa Prostovoljstvo pri omenjenem društvu.

Zakaj pride do stresa in kako ga obvladati?
Stres je naraven občutek nezmožnosti obvladovanja določenih zahtev in dogodkov. Vendar pa lahko stres postane kronično stanje, če oseba ne sprejme ukrepov za njegovo obvladovanje.

Zlata pravila zdravega prehranjevanja v starosti
Procesa staranja ni mogoče ustaviti in v telesu prihaja do sprememb, za katere je med drugim treba prilagoditi prehrano in prehranjevalne navade.

Kako osebne tragedije vplivajo na partnerski odnos?
Saj poznate tisto zaobljubo: S teboj bom v dobrem in slabem. Ne glede na to, ali smo v partnerskem odnosu (zakonu) skupaj eno leto, 10 ali 30, na poti vedno doživimo vsaj kakšno osebno tragedijo, ki nam jo postreže življenje. Te so lahko manjše, kot je denimo izguba službe, ali pa večje, kot so hujše nesreče, izgube staršev ali otrok, usodne bolezni. V nadaljevanju izpostavljamo, kako v takšnih trenutkih biti opora partnerju in kako preprečiti, da bi življenjske preizkušnje razklale partnerski odnos.

Kaj je komplicirano ali podaljšano žalovanje?
"Komplicirano žalovanje je oblika žalosti, ki obvlada človekov um in ga ne izpusti," pravi ena od misli. Posameznikom s to izkušnjo izguba močno poseže v življenje, zato si ne znajo predstavljati, kako bi se lahko počutili bolje. Žalost prevlada v njihovih mislih in občutkih, prihodnost brez ljubljene osebe pa se jim zdi mračna in brez pravega smisla.

Tanatofobija: izrazit strah pred smrtjo
Smrt, umiranje in zaključek življenja so teme, ob katerih ni prijetno nikomur. Normalno je, da so ob tem prisotni nelagodni občutki in nekaj tesnobe. Pa vendar lahko pri nekaterih osebah razmišljanje o lastni smrti, minljivosti ali procesu umiranja povzroči neobvladljiv strah. V tem primeru govorimo o tanatofobiji.

Vpliv barv na čustva, vedenje in zdravje
Ali spadate med tiste, ki jih rumena barva vznemirja? Vas modra zaziba v sproščeno in mirno stanje? Se odenete v črno, ko si želite miru? Nekateri psihologi in umetniki že dolgo verjamejo, da lahko barva vpliva na razpoloženje, občutke in čustva. V nadaljevanju preverite, zakaj je barva tako močna sila v našem življenju in kakšne učinke ima na naše počutje.

Najpogostejši razlogi, zaradi katerih je najstniku koristno poiskati strokovno pomoč
Ni skrivnost, da so najstniška leta lahko precej težka. V tem obdobju se pogosto pojavljajo večje spremembe razpoloženja, učne in vedenjske težave ter številne druge stiske, ki spremljajo odraščanje. Čeprav so mnoge od njih del normalnega razvoja, pa lahko težave dosežejo raven, ko je potrebna strokovna pomoč.

Žalovanje je fluiden proces, ki ga vsak doživlja drugače
Žalovanje je nekaj univerzalnega. Na določeni točki življenja se vsak sreča z žalostjo, bodisi je ta povezana z izgubo ljubljene osebe, ljubljenčka, s koncem partnerskega razmerja, izgubo službe, sprejemanjem diagnoze ali katerokoli drugo spremembo, ki poseže v nas in nam spremeni življenje.

Kako preboleti boleč partnerski razhod?
Verjetno ni osebe, ki ne bi imela za seboj razhoda s partnerjem. Zaključek nekega poglavja v življenju ni nikoli enostaven, saj je vedno povezan tudi s težjimi čutenji. Žalost, strah, jeza, negotovost – pojavi se vrtiljak čustev, ki spodnese tla pod nogami, v srcu pa zaneti dvom, ali smo sposobni preboleti in biti še kdaj srečni.

Čustva, ki jih potlačimo, se vrnejo
Jeza, žalost, strah, gnus, razočaranje, nepotrpežljivost, sram, ljubosumje … so čustva, ki bi se jim najraje izognili, če bi se jim lahko. Ampak čustva sama po sebi niso dobra in slaba, pravilna ali napačna, saj jih občutimo z razlogom, da nas nekaj naučijo. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko Branko Strniša in Kajo Strniša.

Niste slaba oseba, če se odločite za prekinitev odnosa, ki vam ne ustreza
Z žalostjo se vsi spoprijemamo na svoj način, a lahko se strinjamo, da navadno soočanje z njo ni najbolj enostavno. Ko je govora o izgubi ljubljene osebe, predvsem o partnerskem ali prijateljskem razhodu, se je pomembno zavedati, da je žalovanje pri vsakem človeku drugače, predvsem pa imamo vsi pravico do tega, da žalujemo na svoj način.

Smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo?
Kakšen odnos imamo kot družba do umiranja, zakaj se bojimo staranja? Zakaj smrt odrivamo na stran, kot da ne bi bila del življenja in ne zgolj nasprotje le tega? Z lastnim umiranjem, predvsem pa s smrtjo bližnjega se je težko, včasih skoraj skrajno nemogoče sprijazniti, a kot pravijo v Slovenskem društvu hospic, je tudi smrt naravni element živega.

Ste vedeli, da so sanje zdravilne?
V povprečju več kot pet let našega življenja porabimo za sanje. Sanje so odziv našega duševnega zdravja in hkrati terapevt ter zdravilec naše vsakdanjosti. So zelo pomemben del našega samoodkrivanja, omogočajo pa nam, da si boleča in nerazložljiva čustva zavrtimo nekje na varnem.

Za ljubezen je vedno pravi čas. Kaj pa za ločitev?
Ljudje se poročajo, večinoma, zaradi ljubezni in zaljubljenosti. V trenutku, ko se par odloči za skupno prihodnost, verjame, da bo srečen. Imata skupne cilje, sanje, želje in interese. Ker pa samo življenje pred njiju postavi mnoge preizkušnje, finančno obremenjenost, otroke, bolezen ... se na koncu lahko zgodi, da se kljub vsemu, za kar sta menila, da jima je skupnega, začneta odtujevati drug od drugega. Zato morda le ni presenetljivo dejstvo, da se večina ločitev zgodi v zrelih letih, ko se sicer pričakuje, da se bo za zakonca začelo najlepše obdobje v dvoje in skrb drug za drugega. O tej temi smo se pogovarjali z geštalt izkustveno družinsko terapevtko in psihoterapevtko Tino Korošec.

7 korakov, da boste po neuspehu močnejši
Doživeli ste neuspeh in posledično razočaranje. In kaj zdaj? Lahko se predate ali pa se iz tega nekaj naučite in postanete močnejši, v svoji knjigi Loving Miracles (Ljubeči čudeži) piše dr. Annette Colby.

Znate biti sočutni do sočloveka?
O empatiji oz. zmožnosti vživljanja v čustva drugih se v zadnjem času veliko govori, kar je tudi prav. Sočutje do sočloveka je pomemben del življenja in predstavlja temelj za zdrave medosebne odnose. Ta vrlina pride še posebej do izraza v manj lepih trenutkih življenja, ko se naši najbližji spopadajo z razočaranjem, izgubami, žalovanjem ... Ali res znamo začutiti drugega v stiski, ki jo doživlja?

Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Obstajajo različni psihoterapevtski pristopi, med katerimi lahko posameznik izbira glede na svoje potrebe in težave. Psihoterapevtka dr. sci. Andreja Pšeničny je v svojem strokovnem članku predstavila štiri glavne pristope.

So vas bivše zveze zagrenile ali osvobodile?
V življenju nam vedno pridejo na pot ljudje, ki jih v tistem trenutku najbolj potrebujemo – za svojo rast, razvoj, življenjske uvide in lekcije. In nič drugače ni v partnerskem odnosu, naj bo še tako boleč. Vsi nekdanji partnerji nam podarijo košček spoznanja o sebi in tem, česa si v življenju ne želimo več.

Vedenje, ki je lahko povezano z depresijo
Včasih je zmotno veljalo, da se osebo, ki trpi za motnjami razpoloženja, kamor spada tudi depresija, enostavno spozna že po zunanjem videzu. Dolgotrajna brezvoljnost, neurejen videz, otožen obraz, epizode joka, razdražljivost. A danes vemo, da ima depresija mnogo obrazov, in prav zaradi tega jo je včasih težko prepoznati – tako pri sebi kot drugih. Depresija se lahko skriva tudi za pretirano ambicioznostjo, željo po nadpovprečnih rezultatih, perfekcionizmu, občutku obvladovanja vsega okoli nas. Če pa sliko obrnemo, je vse našteto lahko tudi povod za dolgotrajno nezadovoljstvo, iztrošenost, kar lahko vodi v občutke kronične praznine.

Izražanje sožalja na družbenih omrežjih ne pomaga
Morda si mislimo, da z izražanjem sožalja na družbenih omrežjih, izkažemo podporo prijatelju, ki trpi zaradi izgube bližnje osebe in preživlja težke trenutke. A zadnja raziskava spletne strani WebMD je pokazala, da večina ljudi, ki žaluje, objave na družbenih omrežjih doživlja kot nesmiselne, moteče in nepotrebne.

Izražanje stisk pri otrocih
Pozdravljeni, ko je imel sin 5 mesecev, je njegov dedek (moj tast) umrl. Pri 4,5 letih je začel pogosto spraševati zakaj je moral umreti. Stvar se je stopnjevala do tega, da je vsak večer neutolažljiv...