Matija Cevc
Ob svetovnem dnevu debelosti poudarjajo pomen spreminjanja sistemov
Po svetu danes zaznamujemo dan debelosti, katerega geslo se letos glasi Spreminjanje sistemov za bolj zdrava življenja. V Svetovni zvezi za debelost (World Obesity Federation) izpostavljajo, da se preveč osredotočamo na posameznika in premalo na sisteme, kot so zdravstvo, državne politike, mediji, ki se morajo po njihovem mnenju spremeniti.
Ob svetovnem dnevu srca poziv k zdravemu življenjskemu slogu
Današnji svetovni dan srca pod geslom Prepreči spodbuja k zdravemu življenjskem slogu, ki zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. K temu spodbujajo tudi aktivnosti Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, sami pa moramo sprejeti odločitve in se odpraviti po poti do zdravja in zdravega srca.
Edina bolezen srca in ožilja, katere pogostost v zadnjem času narašča
Srčno popuščanje ni ozdravljivo, vendar lahko napredovanje bolezni upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo kar najboljše terapije in spremembo načina življenja ter tako še naprej počnemo stvari, ki so nam pri srcu.
Kako najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake možganske kapi
Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kakovost življenja. Evropski dan osveščanja o možganski kapi vsako leto obeležujemo na drugi torek v mesecu maju. Tokrat je to 12. maj.
To pomeni tri do petkrat večje tveganje za infarkt
Ljudje se še ne zavedajo dovolj, kako nevarna je sladkorna bolezen. Bolniki imajo, če se ne zdravijo in ne upoštevajo navodil za spremembo življenjskega sloga, kar za tri do petkrat večje tveganje za infarkt. Sladkorna bolezen je pravzaprav eden njegovih največjih dejavnikov tveganja. A kar 40 odstotkov sladkornih bolnikov, ki so doživeli infarkt, je za svojo bolezen izvedelo šele po tem stresnem dogodku. Pravzaprav do mnogih zapletov pride, ker ljudje niti ne vedo, da to bolezen imajo.
Tveganje se bo zmanjšalo za četrtino!
Ne imejte slabe vesti, če se nikoli niste ukvarjali s športom. Že šest let zadostnega gibanja v srednjih letih zmanjša tveganje za srčno popuščanje skoraj za četrtino, je pokazala študija ameriške univerze John Hopkins. Šest let pomanjkanja gibanja pa tveganje – nasprotno – poveča.
Zelo huda bolezen, ki jo dobi kar vsak tretji
"Kar eden od treh se bo po 55. letu spopadel s srčnim popuščanjem. Gre torej za bolezen, ki je izredno pogosta pa tudi izredno obremenjujoča," pove prim. Matija Cevc, dr. med. Ta precej huda bolezen se lahko pojavi tudi prej, po 40. letu. Najpogostejši znaki so otečene noge, občutek težke sape ponoči in utrujenost. Kot je povedal prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., pa je izredno pomembno, da se odkrije in začne čim prej zdraviti.
Le tretjina otrok se dovolj giblje
Še vedno smo priča epidemiji prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih in mladostnikih, čeprav se v nekaterih starostnih skupinah in z nekaterimi razlikami po spolu umirja. Raziskava Društva za zdravje srca in ožilja je pokazala, da je samo tretjina naših otrok redno telesno aktivnih.
Kar dve tretjini Slovencev ima povišan holesterol. Ste med njimi?
Kar dve tretjini odraslih Slovencev ima povišan holesterol, ki velja za enega od največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov. Za znižanje holesterola lahko marsikaj storimo sami z zdravim načinom življenja, poleg tega tudi z upoštevanjem navodil zdravnika.
Bi prepoznali najpogostejšo motnjo srčnega ritma?
Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma, njena pojavnost pa zelo hitro narašča. Med najhujše zaplete bolezni štejemo možgansko kap, zato jo je dobro zgodaj prepoznati. Čeprav pri nekaterih bolnikih poteka brez simtomov, se pri drugih kaže z nekaterimi bolj značilnimi znaki.
Kakšna prehrana uničuje srce?
Med vsemi boleznimi največ Slovencev umre zaradi tistih, ki prizadenejo srce in ožilje. Toda, kot poudarja Matija Cevc, dr. med., so to hkrati obolenja, ki jih je mogoče preprečiti, če se le odločimo za nekatere spremembe.
Razkril šokantne posledice hitrega hujšanja
48-letni Britanec Stephen Dockerill je za britanski The Sun razkril šokantne posledice, ki jih je pustila hitra izguba telesne teže. Kot pravi, je shujšal 95 kilogramov, a je videti slabše kot kdaj koli.
Mišica, ki nikoli ne miruje
Celo ko počivamo, ena mišica v našem telesu gara za nas. Gre za mišico, ki dela dvakrat močneje, kot mišice v nogi šprinterja, celo ko mirujete.
Poglejte, kaj je dosegla
Kako do tako lepe postave? Britanska igralka in spremljevalka mnogih znanih športnikov trdi, da je mogoče doseči vse, če le redno obiskujete najbližjo telovadnico. Pomembno je le, da ne obupate na začetku, ko je najtežje.
Bolezni srca lahko preprečite že v mladosti
Bolezni srca in ožilja so najbolj pogost morilec sodobnega človeka, vendar hkrati nadloga, ki jo je mogoče učinkovito preprečiti. Povzročajo jih namreč nezdrave življenjske navade, zato zdravniki polagajo na srce, da jih čim prej spremenite, otroke pa nanje sploh nikoli ne navadite.
VIDEO: Ali vaše navade škodijo vašemu srcu?
Če nezdravo jeste, ste pod stresom in kadite, a se vseeno počutite dobro, ni nujno, da bo takšno počutje trajalo za vedno. Čez 10, 20 ali 30 let boste morda imeli težave s srcem in ožiljem, kajti prav nezdrava prehrana, pomanjkanje gibanja, kajenje in stres povečujejo možnosti za nastanek srčno-žilnih obolenj.
VIDEO: Naredite delovno mesto srcu prijazno!
Letošnji svetovni dan srca obeležujemo pod geslom Delam s srcem. Organizacije ter društva za srce v svetu in pri nas tako pozivajo delodajalce in zaposlene, naj tudi z zagotovitvijo ustreznih delovnih pogojev poskrbijo za zdravje srca.
VIDEO: Na srce je treba misliti, ko je še zdravo
Od vseh organov moramo najbolj skrbeti za svoje srce, ki v enem letu naredi kar 35 milijonov udarcev. V Sloveniji so bolezni srca in ožilja še vedno na prvem mestu smrtnosti, največ škode pa naredi neprimerna prehrana.
