National Institute of Medicine
Po 50. letu telo potrebuje drugačen pristop: te napake delamo skoraj vsi
Po 50. letu se telo začne spreminjati, presnova se upočasni, mišična masa se lahko zmanjšuje, okrevanje po naporu je počasnejše, spreminjajo pa se tudi potrebe po prehrani, gibanju in spanju.
Velikokrat mislimo, da je to normalno, telo pa nam morda sporoča nekaj drugega
Utrujenost po napornem dnevu je povsem običajna. Prav tako se vsakomur kdaj zgodi, da ga boli glava ali da ima prebavne težave. Težava nastane, ko takšne simptome začnemo dojemati kot "normalen del življenja" in jih preprosto ignoriramo.
Zakaj občutek lakote ni vedno povezan s hrano
Občutek lakote je normalen signal telesa, da potrebuje energijo. Včasih pa se zgodi, da smo kmalu po obroku spet lačni, pogosto razmišljamo o hrani ali imamo občutek, da se nikoli zares ne nasitimo. Razlog za to ni vedno v tem, da jemo premalo.
Razjeda, ki lahko dolgo boli, dokler ne postane nevarna
Želodčna razjeda ni banalna prebavna težava, ampak jasen signal, da je zaščitni mehanizem želodčne sluznice odpovedal.
Res potrebujemo osem kozarcev vode na dan?
Se vam zdi, da ves čas pijete, pa vseeno niste prepričani, ali je to dovolj? Pozabite na zastarele mite in se naučite poslušati svoje telo! Odkrijte, kako lahko s preprostimi nasveti zagotovite optimalno hidracijo brez pretiranega truda.
Januar ni problem. Problem je, da ga jemljemo narobe
Januarska melanholija ni mit, niti kaprica razvajene sodobne družbe. Gre za predvidljiv, biološko in psihološko pogojen pojav, ki se vsako leto znova pojavi pri velikem delu populacije.
Sjögrenov sindrom – odpravite bolečine v sklepih s fizioterapijo!
Ali ste že kdaj zaznali občutek suhih in pekočih oči? Ali vas mučijo neprijetne bolečine v sklepih, ki se pojavljajo občasno in brez očitnega vzroka? Morda pa ste se spopadali s suhostjo ust in težavami pri požiranju hrane? Vse te težave imajo skupni imenovalec – Sjögrenov sindrom.
Kaj krvna skupina pove o vašem zdravju?
Strokovnjaki so odkrili, da so posamezniki v različnih krvnih skupinah bolj izpostavljeni določenim boleznim. Čeprav naše krvne skupine ne moremo spreminjati, saj nam je bila prirojena, pa lahko na podlagi tega znanja bolje poskrbimo za preventivo.
