analiza

Študija je končno razkrila, katero mleko je bolj zdravo za srce
Po več desetletjih temeljitih raziskav so znanstveniki nedvoumno potrdili dolgo zastavljeno vprašanje, ali ima uživanje polnomastnega ali manj mastnega mleka ugodnejše učinke na zdravje srca in ožilja.

Digitalne naprave: Patofiziološke posledice prekomerne rabe
Poglobljena analiza obravnava širok spekter negativnih učinkov pametnih telefonov na človeško fiziologijo, od mikrobiološke kontaminacije do nevroloških, mišično-skeletnih in psihosocialnih obremenitev, pri čemer poudarja klinične implikacije.

Želite doživeti sto let? Te krvne vrednosti vam lahko pomagajo
Znanstveniki so odkrili, da krvni testi, ki kažejo na dobro presnovo, zdrave ledvice in nizko stopnjo vnetja, napovedujejo dolgo življenje. Študija poudarja pomen preventivnih pregledov za odkrivanje teh kazalnikov.

Učinki eksogenih hormonov na razvoj otrok: študija primera
Švedski strokovnjaki opozarjajo na nenamerne endokrine motnje pri otrocih, ki so posledica stika z dermalnimi hormonskimi pripravki staršev. Poudarjajo klinične primere in nujnost osveščenosti za preprečevanje neželenih fizioloških sprememb v zgodnjem otroštvu.

Zakaj žita ne smejo manjkati v vaši prehrani?
Polnozrnate žitarice so ključni vir hranil, ki pomembno prispevajo k občutku sitosti in nudijo številne koristi za zdravje. Njihovo izogibanje pa lahko privede do neželenih posledic.

Rak, ki naj bi bil vse pogostejši pri generaciji X in milenijcih
Kljub redkosti te bolezni novejše študije nakazujejo zaskrbljujoč porast obolevnosti za rakom slepiča med mlajšimi generacijami v Združenih državah Amerike, posebej med generacijo X in milenijci.

7 razlogov, zakaj so kumare popolna hrana za to poletje
Tudi vi obožujete kumare? Naj vam predstavimo še dodatne razloge, zakaj so idealna hrana za poletje!

Bila je zdrava, nato pa se je na letalu zgrudila: Tiha nevarnost vsakega daljšega leta
TikTokerka Emilija je s svetom delila svojo skoraj usodno izkušnjo na letu iz Toronta v Dubaj. Čeprav je bila pred poletom popolnoma zdrava, se je po desetih urah v zraku nenadoma zgrudila, izgubila zavest in komaj preživela. Njena zgodba je močan opomnik, kako nevarni so lahko dolgi poleti – tudi za mlade in sicer zdrave posameznike.

Jemljete aspirin vsak dan? Strokovnjaki svarijo pred resnimi nevarnostmi
Strokovnjaki opozarjajo pred vsakodnevnim jemanjem aspirina brez posveta z zdravnikom. Analiza kaže, da številni ljudje jemljejo aspirin za preprečevanje srčnih bolezni in kapi, kar pa ni vedno upravičeno. Nujen je pogovor z zdravnikom o tveganjih in koristih.

Predolgo spanje je povezano s tem tveganjem
Opozorilo pred smrtnim tveganjem, ki izhaja iz predolgega spanja, temelji na ugotovitvah nedavne študije, ki izpostavlja koncept "dveh ur zlatega okna".

Lahko izbira poletnih oblačil vpliva na kožnega raka?
Poletni modni trendi, kot so ženske v kratkih hlačah, ki razkrivajo stegna in meča, in moški brez majice, ki razkrivajo svoja prsa in ramena, so tesno povezani z nevarnostjo razvoja kožnega raka. Berite naprej, ker besedilo ne bo govorilo o tem, kaj je primerno in kaj ne, iz družbenega vidika, temveč, kaj je primerno za našo kožo!

Študija o Alzheimerjevi bolezni nakazuje presenetljivo odkritje o ljudeh, ki so bolj družabni
Raziskovalna skupina je analizirala podatke pol milijona britanskih prebivalcev z namenom poglobljenega razumevanja korelacije med tveganjem za razvoj demence in socialnim angažiranjem. Kaj so ugotovili?

Pozabite na hojo: ta aktivnost bi lahko še bolj spodbujala možgane
Študija kaže, da je lahko ta aktivnost še boljša za naše možgane kot hoja.

Projekt Od Alje do Žana je v tekočem letu prerasel v obsežnejše gibanje
Projekt Od Alje do Žana, osredotočen na psihosocialno pomoč otrokom, ne predstavlja le pobude fundacije Nataše Pirc Musar, Ustanove Alma, v partnerskem sodelovanju z Zvezo Anita Ogulin & ZPM ter Slovensko filantropijo, ampak se je že v pilotnem šolskem letu 2024/25 razvil v prepoznano pobudo za šole, kjer vsak otrok, ne glede na starost, najde svoj glas, varnost in sprejetost.

Zakaj bi morali jesti več česna?
Ali ste vedeli, da lahko uživanje česna pozitivno vpliva na raven holesterola in sladkorja v krvi? Nedavna metaanaliza potrjuje koristi česna, ki vključujejo znižanje LDL-holesterola in izboljšanje nadzora nad sladkorjem v krvi. Raziskava poudarja pomembnost vključitve česna v vašo prehrano za splošno dobro počutje.

Strokovnjaki svetujejo: večkrat posezite po lokalno pridelani ekološki hrani
Intervju z Dominiko Klavž, magistrico varne prehrane in projektno sodelavko na ZSPM – Zvezi slovenske podeželske mladine.

Mielodisplastični sindrom: Vse, kar morate vedeti
Mielodisplastični sindrom (MDS) je redka oblika raka, ki prizadene krvotvorne matične celice, kar vodi v pomanjkanje zdravih krvnih celic. Simptomi vključujejo anemijo, pogoste okužbe in krvavitve.

Kljub preizkušanju različnih diet, vadb in zdravil ni mogla shujšati.
Neuspešno hujšanje lahko ima presenetljiv vzrok: neravnovesje v črevesnem mikrobiomu. Ženska je poskusila številne diete in vadbe, a šele analiza črevesja je razkrila zakaj se kilogrami niso stopili. Strokovnjaki svetujejo spremembo življenjskega sloga za ponovno naselitev črevesja z koristnimi bakterijami.

Dva opozorilna znaka na obrazu, ki kažeta na povišan holesterol
Nova analiza opozarja na dva specifična znaka na obrazu – roženični lok in ksantelazmo –, ki sta lahko ključna pri zgodnjem odkrivanju povišanega holesterola.

Personalizirana prehrana: Kako prilagoditi prehrano glede na genetske predispozicije in življenjski slog
Personalizirana prehrana, znana tudi kot nutrigenomika, je inovativno področje, ki raziskuje povezavo med prehrano, genetskimi predispozicijami in življenjskim slogom posameznika. Cilj je prilagoditi prehranske navade tako, da podpirajo optimalno zdravje in zmanjšajo tveganje za bolezni. Razumevanje lastnega genetskega profila in življenjskega sloga omogoča oblikovanje prehranskega načrta, ki je prilagojen specifičnim potrebam posameznika.

Anksioznost in sindrom razdražljivega črevesa: kako sta povezana?
Skoraj vsi smo bili že vsaj enkrat v življenju pod stresom ali pa tako zelo živčni, da smo začutili tisto nekaj v želodcu. Naj si bo to pred izpitom, javnim nastopom ali kako drugo stresno, morda pomembno situacijo. Temu pojavu pravimo tudi živčni želodec.

Študija povezuje sladkorno bolezen med nosečnostjo z večjim tveganjem za avtizem in ADHD pri otrocih
Študija je pokazala možno povezavo med sladkorno boleznijo med nosečnostjo in povečanim tveganjem za nevrorazvojne motnje, kot sta avtizem in ADHD, pri otrocih.

Miran Križančič: Fizična podoba ne bo več kazala naših bioloških let
Nekirurški estetski posegi so v zadnjem desetletju doživeli izjemen razcvet. Tehnološki napredek, dostopnost postopkov in družbeni pritisk po ohranjanju mladostnega videza so povzročili, da danes lepotni posegi niso več tabu, temveč del vsakdanjega estetskega vzdrževanja.

Lahko pivo skrči možgane?
Nobena količina alkohola, pravi znanost, še tako majhna, ni neškodljiva, sem pa sodi tudi pivo.

Na nočne more in slab spanec lahko vpliva presenetljiv dejavnik
Vemo, da ima osamljenost močan vpliv na naše mentalno in fizično zdravje, nove raziskave pa razkrivajo, da lahko vodi tudi do pogostejših nočnih mor in posledično slabega spanca. Se sprašujete, kako in zakaj?

Genetska motnja, ki lahko poškoduje organe
Cistinoza je redka genetska motnja, za katero je značilno kopičenje aminokisline, imenovane cistin, v različnih tkivih in organih telesa, vključno z ledvicami, očmi, mišicami, jetri, trebušno slinavko in možgani.

Zakaj in kako bakterije v črevesju odločajo o našem razpoloženju?
V zadnjem desetletju so znanstveniki odkrili osupljivo povezavo med zdravjem črevesja in duševnim zdravjem, ki presega zgolj prebavne funkcije. Črevesje, pogosto imenovano 'drugi možgani', vsebuje milijarde bakterij, ki vplivajo na naše razpoloženje, čustva in vedenje.

Preverjeni načini za boj proti vnetjem v telesu
Načini za boj proti vnetjem v telesu vključujejo tako fizično kot psihično komponento. Poglejmo si nekoliko bolj podrobno, kaj lahko naredimo za preventivo.

Tako lahko prepoznate pljučnico
Pljučnica je resno vnetje pljuč, ki ga najpogosteje povzročajo bakterije, virusi ali glive. Čeprav jo mnogi povezujejo s starejšimi ali kronično bolnimi ljudmi, lahko prizadene vsakogar, tudi sicer zdrave posameznike. Pomembno je, da znake pljučnice prepoznamo pravočasno, saj lahko zgodnje zdravljenje bistveno izboljša izid bolezni.

Vam grozi demenca?
Znanstveniki so razkrili 11 dejavnikov tveganja, ki naj bi povečala naše tveganje za demenco. Med največjimi dejavniki tveganja so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in ... samo življenje.