biološko
Skrita 'stikala' v naši DNK bi lahko razložila, kako Alzheimerjeva bolezen prevzame možgane
Nova raziskava, o kateri poroča ScienceAlert, razkriva, da se v tako imenovani 'odpadni' DNK morda skrivajo ključna stikala, ki omogočijo razvoj Alzheimerjeve bolezni.
Losos ali piščanec? Dilema 'pustega mesa', ki v resnici ni tako preprosta
Ko govorimo o zdravi prehrani, hujšanju ali gradnji mišične mase, se zelo hitro pojavi isto vprašanje: je boljša izbira losos ali piščanec?
Januar ni problem. Problem je, da ga jemljemo narobe
Januarska melanholija ni mit, niti kaprica razvajene sodobne družbe. Gre za predvidljiv, biološko in psihološko pogojen pojav, ki se vsako leto znova pojavi pri velikem delu populacije.
Nenadna intoleranca na alkohol? Vzroki se skrivajo tu
Morda ste do nedavnega uživali kozarec vina ali piva brez težav, zdaj pa se ob isti količini alkohola pojavi rdečina, slabost ali glavobol. Nenadna intoleranca na alkohol ni zgolj 'slaba sreča' ali znak, da smo postali občutljivi.
7 živil, ki vsebujejo več cinka kot oreščki
Cink je eden izmed ključnih mineralov za imunski sistem, celjenje ran, delovanje hormonov in celo zdravje kože.
Lahko temna čokolada upočasni staranje?
Ko je govor o staranju, najprej pomislimo na prehranske dodatke, medicinske postopke ali drage kreme. Najnovejše raziskave pa kažejo, da lahko na proces staranja vplivajo tudi povsem vsakdanja živila, med njimi celo temna čokolada.
5 stvari, ki jih niste vedeli o kurkumi
Kurkuma ima v javnosti skoraj mitski status: protivnetna, 'zdravilna', dobra za sklepe, prebavo in celo možgane. A resnica je bolj kompleksna in zanimivejša.
7 živil, ki imajo več beljakovin kot jajce
Jajce velja za zlati standard beljakovin, eno veliko jajce vsebuje približno 6–7 gramov beljakovin in visoko biološko vrednost.
7 živil, ki imajo več omega-3 kot losos
Losos velja za zlati standard, ko govorimo o omega-3 maščobnih kislinah.
Bi lahko z zmanjšanjem vnosa kalorij zaščitili svoje možgane pred staranjem?
ScienceAlert opisuje raziskavo, v kateri so se strokovnjaki osredotočili na povezavo med energijskim vnosom in zdravjem možganov. Ugotovitve nakazujejo, da imajo lahko ljudje, ki zmanjšajo vnos kalorij, koristi za možgane, povezane z upočasnjenim staranjem.
Tako si boste zagotovili, da vedno dobite dovolj spanca
Spanje ni le čas počitka, temveč ključen biološki proces, ki vpliva na delovanje možganov, imunski sistem in presnovo.
Lahko občasno omejevanje kalorij spreminja možgane in črevesje?
Po poročanju portala ScienceAlert lahko občasno omejevanje vnosa kalorij povzroči veliko več kot le izgubo teže.
Večjezičnost lahko upočasni staranje možganov, kaže nova raziskava
Nova obsežna raziskava je pokazala, da znanje več jezikov ni le kulturna prednost, temveč lahko dejansko prispeva k počasnejšemu staranju možganov.
7 vsakdanjih navad, ki vam lahko rešijo življenje (in arterije)
Kardiovaskularne bolezni ostajajo vodilni vzrok smrti po svetu, čeprav jih je v večini primerov mogoče preprečiti.
Menopavza kot priložnost? Sprejmite spremembe in bodite del skupnosti, ki prihaja
V okviru konference Žensko zdravje – od ravnovesja do zadovoljstva v (peri)menopavzi, ki bo 3. decembra 2025 v ljubljanskem Centru Rog, bo eden od sklopov posvečen vprašanju, ki se dotika vsake ženske: kako v poplavi zahtev, nasvetov in idealov ohraniti notranje ravnovesje?
Preprosta večerna navada, ki ščiti pred srčnimi infarkti in možganskimi kapmi
Nova študija potrjuje, da zgodnja večerja, idealno pred 19. uro, bistveno zmanjša tveganje za srčne bolezni in možgansko kap. Usklajevanje obrokov z naravnim biološkim ritmom telesa izboljšuje prebavo, kakovost spanca in pomaga pri uravnavanju telesne teže, kar krepi srčno-žilno zdravje.
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Naslednje desetletje bo verjetno prelomno za razumevanje Parkinsonove bolezni
Strokovnjaki vedno znova iščejo načine, kako pomagati ljudem s Parkinsonovo boleznijo. V zadnjem času raziskujejo več različnih pristopov, kot so spremembe v delovanju genov (kar imenujemo epigenetika), vnetni procesi v možganih (nevroinflamacija) in zdravljenje prilagojeno vsakemu posamezniku posebej (personalizirana medicina).
Kdo še posebej potrebuje vitamin D?
Vitamin D, imenovan tudi 'sončni vitamin', je ključen za optimalno delovanje telesa, od imunskega sistema do kosti. Posebej ga potrebujejo telesno aktivni posamezniki, ljudje, starejši od 40 let, ter vsi, ki si želijo ohranjati optimalno zdravje, saj sodobni način življenja pogosto omejuje izpostavljenost soncu.
Navada, ki pomaga upočasniti staranje
Redna telesna dejavnost je ključnega pomena za upočasnitev biološkega staranja, saj krepi mišice, srce in možgane ter zmanjšuje vnetje. Odkrijte, kako lahko gibanje ohrani vašo mladostnost in vitalnost.
Zakaj potrebujemo gibanje in kako nas odvečna teža ogroža?
Gibanje ni le orodje za hujšanje – je osnovna biološka potreba. Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, ne za sedenje. V sodobnem svetu pa telesna neaktivnost in prekomerna telesna teža postajata globalna epidemija.
Nočna budnost in zgodnje vstajanje: kako najti ravnovesje?
Morda si v resnici sova, ki se pretvarja, da je škrjanec. Želiš zgodaj vstajati in izkoristiti dan, ker to promovirajo vsi motivacijski guruji; alarm si nastaviš ob 6.30, zaspiš pa ob treh zjutraj, ker se prej tvoja glava ni želela izklopiti.
Se pri nas otroci z Duchennovo mišično distrofijo že lahko zdravijo z Duvyzatom?
V preteklem mesecu smo poročali, da je Evropska unija odobrila novo oralno zdravilo Duvyzat za zdravljenje Duchennove mišične distrofije (DMD) pri otrocih, starejših od 6 let, ki še lahko hodijo. Kaj to pomeni za otroke?
Simptomi ADD: kako prepoznati motnjo pozornosti pri odraslih in otrocih?
Motnja pozornosti brez hiperaktivnosti, znana kot ADD (Attention Deficit Disorder), je nevrološko stanje, pri katerem oseba težko vzdržuje osredotočenost, organizacijo in pozornost – brez značilne telesne nemirnosti, ki spremlja ADHD.
Čeprav ste vitki, vas lahko ogroža ta oblika maščobe
Kljub temu, da se vaša telesna teža morda nahaja v normalnem obsegu, vas prisotnost abdominalne maščobe uvršča v višjo rizično skupino za razvoj srčnih obolenj, kar potrjuje tudi izjava Ameriškega združenja za srce.
Ste tudi vi ob sončnih dnevih 'boljše'? Tukaj je znanstvena razlaga fenomena
Dnevna svetloba morda pomaga telesu pri boju proti okužbam, trdijo znanstveniki. Kljub temu, da je videti nepomembna, sončna svetloba vpliva na naš imunski sistem.
Neverjetno! Živali, ki 'zavohajo' zdravstvene težave
Neverjetno, a resnično! Človeški prijatelji v živalski preobleki lahko zaznajo zdravstvene težave pri ljudeh. Od psov in podgan do čebel, imajo živali neverjetne sposobnosti odkrivanja bolezni, vključno z rakom in okužbami. Njihov izjemen voh je ključ do zgodnjega odkrivanja, kar lahko izboljša zdravljenje in reši življenja. Sodelujmo z njimi za boljše zdravje!
Zakaj nas spomladi pogosteje boli glava, tišči v prsih in zmanjka energije?
Spomladansko obdobje mnogi povezujejo z lahkotnostjo, soncem in novim zagonom. A realnost za številne ni tako svetla – številni opažajo pogostejše glavobole, napetost v prsih in splošno pomanjkanje energije. Ti pojavi niso naključni, temveč pogosto posledica fizioloških sprememb, ki jih spomladi sprožijo okolje, hormoni in imunski sistem.
Obstaja povezava med cirkadianim ritmom in debelostjo?
Kaj so cirkadiani ritmi? Kakšna je povezava med njimi in debelostjo? Poglejmo si, kaj pravi nedavna raziskava na to temo.
Kdaj in zakaj je treba razmisliti o dodatkih D-vitamina v zimskem času?
Vitamin D je ključnega pomena za zdravje ljudi, saj prispeva k pravilnemu delovanju imunskega sistema, zdravju kosti, uravnavanju vnetij in še mnogim drugim telesnim funkcijam. Čeprav ga pogosto imenujemo 'sončni vitamin', saj ga naše telo naravno proizvaja pod vplivom sončne svetlobe, je pozimi dostopnost naravnih virov tega vitamina bistveno manjša. Zima predstavlja čas, ko lahko številni posamezniki občutijo pomanjkanje vitamina D, kar ima lahko pomembne posledice za zdravje.
So odkrili 'recept' proti staranju?
Vaše telo je lahko 'mlajše', kot je. V vsakdan je treba vnesti le nekaj navad.
