dejavniki tveganja možganska kap
Kako prepoznati in preprečiti možgansko kap: 5 ključnih dejavnikov tveganja
Možganska kap je resna zdravstvena težava, ki jo je mogoče v veliki meri preprečiti s poznavanjem dejavnikov tveganja in zgodnjim ukrepanjem. Visok krvni tlak, ateroskleroza, sladkorna bolezen, nezdrav življenjski slog ter genetski dejavniki so glavni krivci za možgansko kap.
Če ste mlajši od 50 let in kadite, imate večje tveganje za možgansko kap
Phillip Ferdinand, raziskovalec na univerzi Keele, je za Healthline povedal, da bi nadaljnja prizadevanja javnega zdravja, namenjena preprečevanju kajenja, zlasti čezmernega kajenja, lahko pomagala zmanjšati število kapi med mladimi.
Ali imate zamašene arterije, ne da bi vedeli? Znaki in preventivni ukrepi za ohranjanje zdravih žil
Zamašene arterije pogosto ostanejo neopažene, dokler ne povzročijo resnih zdravstvenih zapletov, kot sta srčni napad ali možganska kap. Ateroskleroza, proces kopičenja maščobnih oblog v arterijah, se razvija počasi in pogosto brez očitnih simptomov, dokler ne doseže kritične točke. Razumevanje zgodnjih opozorilnih znakov in sprejetje preventivnih ukrepov lahko bistveno zmanjša tveganje za resne bolezni srca in ožilja.
Kaj moramo vedeti, da bi preprečili nevaren krvni strdek?
S primernim življenjskim slogom lahko izjemno zmanjšamo tveganje, da bi v naših venah ali arterijah nastal krvni strdek. Če se zamaši arterija, lahko pride do možganske ali srčne kapi. Strdek v veni pa se lahko konča s pljučno embolijo. To so nevarna stanja, ki lahko povzročijo prezgodnjo smrt. Kako jih čimprej prepoznati, da lahko še pravočasno poiščemo zdravniško pomoč?
Kaj se zgodi, če pride do možganske kapi v podaljšani hrbtenjači?
Do možganske kapi v podaljšani hrbtenjači pride, ko nekaj ustavi pretok krvi v hrbtenjači. Najpogostejši vzrok so krvni strdki, vendar jih lahko povzročijo tudi krvavitve (počene žile). Ta vrsta kapi povzroča drugačne simptome kot kap v možganih, vendar je enako resna. Takoj poiščite nujno pomoč, če menite, da imate simptome spinalne kapi.
Kako hladne temperature vplivajo na srčno-žilni sistem?
Hladno vreme prinaša številne izzive za telo, zlasti za srčno-žilni sistem. Medtem ko so zimski meseci lahko čudoviti, z njimi prihajajo tudi povečana tveganja za težave s srcem in ožiljem. Nenadne spremembe temperature in izpostavljenost mrazu lahko vplivajo na delovanje srca in krvnih žil, kar lahko ogrozi predvsem starejše ljudi, bolnike s srčno-žilnimi boleznimi ter posameznike z dejavniki tveganja, kot so visok krvni tlak, kajenje ali debelost.
To se zgodi, ko pride do krvnega strdka
Krvni strdki lahko povzročijo resne zdravstvene težave, ki vključujejo predvsem vensko trombozo, pljučno embolijo in srčni infarkt.
Kako je ščitnica povezana s holesterolom?
Ste se kdaj vprašali, kako je ščitnica povezana s holesterolom? Kako slednji vpliva na to žlezo? Poglejmo si bolj podrobno.
Najpogostejša motnja srčnega ritma pri starostnikih
Atrijska fibrilacija je najpogostejša vrsta nenormalnega srčnega ritma pri starejših odraslih. Vaše tveganje za atrijsko fibrilacijo narašča prav s staranjem.
Trije dejavniki tveganja, zaradi katerih je možganska kap lahko usodna
Trije dejavniki tveganja bi lahko močno pripomogli k možganski kapi, ki je za mnoge ljudi žal usodna.
Manj poznan vzrok rakavih bolezni in bolezni srca
Bi lahko vnetja povečevala tveganje za bolezni srca, sladkorno bolezen in nekatere vrste raka? Za to je naj bi bilo vse več dokazov. Študije kažejo pomembno povezavo med kroničnim vnetjem in resnimi zdravstvenimi težavami.
Stanje, ki zahteva takojšno pomoč
Anevrizma aorte je izboklina aorte, glavne arterije, ki potuje iz srca in oskrbuje s krvjo preostali del telesa. Najpogostejša lokacija anevrizme aorte je trebuh.
S tem si najbolj uničujemo srce
Študija, ki je bila leta 2015 objavljena v znanstveni reviji JAMA, ugotavlja, da osem od desetih ljudi ne zna prepoznati znake težav s srcem. Miokardni infarkt, ki je bolj poznan kot srčna kap ali srčni napad, je ena izmed treh oblik akutnega koronarnega sindroma in je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. A kot že omenjeno, simptomi so lahko zelo prikriti. Tako zelo, da jih ljudje pogosto spregledamo.
10 simptomov vaskularne demence
Vaskularna demenca je splošen izraz, ki opisuje težave z razmišljanjem, načrtovanjem, presojo, spominom in drugimi miselnimi procesi, ki jih povzroči poškodba možganov zaradi motenega pretoka krvi v možgane.
Vse, kar morate vedeti o parodontalni bolezni
Paradontalna bolezen je pogosta bolezen dlesni in kosti, ki podpirajo vaše zobe. Zakaj pride do nje, kako jo lahko preprečimo, kako jo zdravimo?
Prekomerno uživanje alkohola lahko povzroči možgansko anevrizmo
Alkohol in prekomerno uživanje tovrstnih pijač ne vpliva slabo le na našo psiho in predvsem na jetra, temveč slabo vpliva tudi in predvsem na možgane. Zaradi prekomernega uživanja alkohola lahko pride do možganske anevrizme.
Vse, kar morate vedeti o anevrizmi
Anevrizma je stanje, ki se lahko pojavi kadar koli in pri komer koli. Vendar pa obstaja nekaj vzrokov in simptomov anevrizme, na katere morate biti pozorni. Kako jo zdravijo in kakšna, če obstaja, je preventiva?
Imate povišan holesterol?
Kdaj in zakaj so lahko povišane meje holesterola nevarne? Kakšna je razlika med slabim in dobrim holesterolom?
Najpogostejši vzroki za inkontinenco pri moških
Čeprav je pogostejša pri ženskah, tudi moškim urinska inkontinenca ne prizanaša.
Bolezen, ki prizadene arterije srca in možganov
Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se na stenah arterij nalagajo holesterol in druge maščobne snovi, posledica pa je vidna v zožitvi omenjenih žil. Velja za resno bolezen, ki pa običajno v začetnih oblikah ne kaže simptomov.
Najpogostejši simptomi možganske kapi
Cerebrovaskularne bolezni so skupina bolezni, ki prizadenejo možgansko ali cervikalno ožilje, najpogosteje arterije, redkeje pa vene in venske sinuse. V večini primerov te bolezni povzročajo motnje krvnega obtoka, ki se kažejo kot sindrom kapi.
Nevarno stanje, s katerim se spopada več kot 60 odstotkov Slovencev
Srčno-žilne bolezni so tako v razvitem delu sveta kot tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Dejavnikov tveganja je več, med najpogostejšimi pa je zagotovo povišan holesterol v krvi. Na srečo lahko že z manjšimi spremembami življenjskega sloga veliko pripomoremo k zmanjšanju tveganja za omenjene bolezni ter posledično boljši kakovosti življenja. Kako?
Kaj je disociativna amnezija?
Predstavljajte si, da se pogledate v ogledalo in ne prepoznate osebe, ki strmi nazaj v vas. Ali pa da se ne bi mogli spomniti osnovnih informacij o svojem življenju in življenjskem slogu, na primer tega, kje živite, ali partnerjevega imena. Podobno se dogaja pri disociativni amneziji, pri kateri govorimo o kompleksni izgubi spomina.
Stiskajoča bolečina v mečih? Preverite, kako toge so vaše žile
Se spopadate s stiskajočimi bolečinami v mišicah meč med hojo? Vse težje prehodite tudi kratko razdaljo? Potem se morda spopadate s periferno arterijsko boleznijo, ki največkrat prizadene arterije spodnjih udov in se najpogosteje pojavi pri sladkornih bolnikih. Preverite, kako si pomagati.
Kdaj vas lahko krvni strdek ogroža, četudi ste mladi?
V Sloveniji letno za vensko trombozo zboli okrog 3000 ljudi. Okoli 10 odstotkov primerov je smrtnih. A če bolezen dovolj hitro diagnoziramo, je zdravljenje po navadi zelo uspešno. Čeprav je s staranjem tveganje za krvni strdek v veni večje, pa obolevajo tudi mladi.
Atrijska fibrilacija je epidemija 21. stoletja
Atrijska fibrilacija je eden večjih problemov javnega zdravja, saj gre za najpogostejšo srčno aritmijo, katere najnevarnejši zaplet je možganska kap. Imenujejo jo tudi epidemija 21. stoletja, saj njena pojavnost izjemno hitro narašča. Imata jo več kot dva odstotka oseb, starejših od 50 let, in kar več kot devet odstotkov, starejših od 80 let.
V Sloveniji ima več kot 60 odstotkov ljudi zvišan holesterol v krvi. Ste med njimi?
Dve tretjini odraslih Slovencev imata zvišan holesterol, ki je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov. Zato je za zdravo in kakovostno življenje zelo pomembno, da redno spremljamo vrednosti holesterola in ljudi ozaveščamo o njegovih škodljivih učinkih. O tem so na včerajšnji okrogli mizi, ki jo je organiziralo Združenje kardiologov Slovenije, govorili vodilni slovenski strokovnjaki.
Tihi ubijalec, ki lahko vodi tudi v kap
Visokemu krvnemu tlaku pravijo tudi tihi ubijalec. Je najpogostejši vzrok srčno-žilnih bolezni. "Mi pa ne želimo, da bi bil prvi dogodek, ki nas opozori, da ima oseba visok krvni tlak, možganska kap ali nek drug srčno-žilni dogodek," pove prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., predstavnica Združenja zdravnikov družinske medicine. Zato je dobro, da si krvni tlak vsaj enkrat letno preventivno izmerimo.
Večje tveganje za kap imajo tisti, ki delajo 10 ur na dan
Ljudje, ki so zadnjih deset let, delali več kot 10 ur na dan, imajo za 45% večje tveganje za kap, je pokazala zadnja raziskava francoskih strokovnjakov. Posledice dolgih delovnikov še posebej trpijo ljudje, ki imajo manj vpliva nad dolžino svojega delovnika.
Ateroskleroza
Ateroskleroza je bolezen, ki povzroči zožanje arterij.
