demence
Demenca: manj znani zgodnji znaki, ki jih večina ljudi spregleda
Poglobljena analiza opozarja na pomen fizičnih simptomov demence, kot so motnje ravnotežja in koordinacije. Odkrivanje teh, pogosto spregledanih kazalnikov, ki presegajo kognitivne simptome, je bistveno za celovito razumevanje in zgodnjo diagnostiko.
Kako prepoznati zgodnje znake demence, ki se lahko pojavijo že v pozni odraslosti
Demenca se lahko začne razvijati veliko prej, kot si večina predstavlja – tudi pri ljudeh v 40. letih ali 50. letih.
En sam gen bi lahko povzročal več kot 90 odstotkov primerov Alzheimerjeve bolezni
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence in predstavlja enega največjih zdravstvenih izzivov sodobnega časa.
Tri majhne spremembe, ki vam lahko podaljšajo življenje
Dolgoživost ni vedno rezultat velikih, drastičnih sprememb.
Zgodnja demenca pri 24 letih: redka in pretresljiva zgodba
Demenca je bolezen, ki jo večina povezuje s starostjo, vendar lahko v redkih primerih prizadene tudi izjemno mlade odrasle.
Redna vadba in dnevna svetloba ključni za preprečevanje demence
Cirkadiani ritem je notranji 24-urni biološki mehanizem, ki usklajuje spanje, budnost, presnovo, hormonsko delovanje in številne druge procese.
Zahrbtna bolezen, ki spreminja osebnost, ne le spomin
Frontotemporalna demenca je ena najbolj napačno razumljenih oblik demence. Ne zato, ker bi bila redka, temveč ker se pogosto ne kaže tako, kot ljudje pričakujejo.
Pomoč drugim lahko upočasni staranje možganov
Nova raziskava, o kateri poroča ScienceAlert, razkriva presenetljivo preprost način, kako lahko ohranimo možgane mlajše: pomaganje drugim. Študija, ki je zajela več kot 31.000 ljudi, starejših od 50 let, kaže, da lahko že nekaj ur tedenskega prostovoljstva ali neformalne pomoči znatno upočasni kognitivno staranje.
Hidrocefalus pri odraslih: skriti vzrok simptomov, ki spominjajo na demenco
Hidrocefalus pri odraslih je pogosto spregledana motnja, ki lahko posnema simptome demence, kar vodi v napačno diagnozo in zamujeno zdravljenje. Zgodnje prepoznavanje in pravilno upravljanje sta ključna za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov.
Nočne more kot zgodnji opozorilni znak?
Velik del življenja prespimo in presanjamo. Kot poudarja ScienceAlert, povprečen človek v življenju preživi več kot šest let v sanjah, a kljub temu ostaja veliko neznank o tem, zakaj sanjamo in kakšen vpliv imajo sanje na naše zdravje.
Skoraj vsi v njegovi družini so zboleli za demenco, on pravi 'jaz ne bom'
Henry Furniss prihaja iz družine, v kateri je demenca prizadela že tri generacije, zato dobro ve, kako kruta je lahko ta bolezen. Ko je opazoval očeta, dedka in prastrica, je začel razmišljati, koliko lahko na tveganje vpliva življenjski slog in ali je mogoče družinski vzorec sploh presekati.
Strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko v naslednjih petih letih prišlo do preboja pri zdravljenju demence
Britanski raziskovalci napovedujejo obdobje, ki bi lahko popolnoma spremenilo potek Alzheimerjeve bolezni.
Nova spoznanja presenetila raziskovalce: odraslost naj bi se začela šele pri 32. letih
Ste vedeli, da naj bi se naši možgani, sodeč po novih ugotovitvah, v življenju spreminjali v petih glavnih fazah? Nova študija razkriva ključne prelomnice, ki vplivajo na naše učenje, miselne sposobnosti in ranljivost za duševne motnje v različnih življenjskih obdobjih, od otroštva do pozne starosti.
Vpliv sladkorja na možgane: kako zmanjšati odvisnost od sladkega?
Ste vedeli, da lahko prekomerno uživanje sladkorja negativno vpliva na možgane in privede do zasvojenosti, podobne tisti, ki jo povzroča uživanje drog? Poglejte, kako sladkor vpliva na naše možgane in zakaj je pomembno, da zmanjšate odvisnost od sladkega.
Demenca: v kateri starosti jo najpogosteje diagnosticirajo in zakaj je zgodnje prepoznavanje ključno
Najpogosteje se demenca diagnosticira po 65. letu starosti, pri čemer se tveganje z vsakim desetletjem bistveno poveča.
7 najpogostejših mitov o menopavzi: kaj je res in kaj ne
Menopavza je naraven biološki prehod, ki označuje konec reproduktivnega obdobja pri ženskah. Kljub temu pa je obdana s številnimi napačnimi predstavami, ki lahko povzročajo zmedo, strah in napačne odločitve glede zdravja.
Po 45. letu se lahko poveča tveganje za to skrito obliko vnetja
Vnetja so običajni del obrambnega mehanizma našega telesa, vse dokler ne postanejo kronična. Po 45. letu se tveganje za tako imenovano "tiho" ali "skrito" vnetje občutno poveča. Gre za stanje, pri katerem v telesu neprestano potekajo blagi vnetni procesi, brez očitnih simptomov.
Novo odkritje: Preprost test urina lahko kaže na tveganje za demenco
Povišana koncentracija specifične beljakovine v urinu bi lahko predstavljala indikator za potencialno tveganje razvoja demence, kot to nakazujejo rezultati obsežne raziskave, ki so jo izvedli strokovnjaki z Nizozemske in Švedske.
Hrana za možgane: Živila za boljši spomin po 60. letu
S staranjem se lahko pojavijo naravne spremembe v spominu in koncentraciji. Mnogi po 60. letu opazijo težave s koncentracijo, spominom, pozabljanjem imen ali z iskanjem pravih besed. A strokovnjaki poudarjajo, da nam lahko pri tovrstnih izzivih pomaga prehrana.
Neverjetna moč živila, ki ščiti srce in možgane
Ingver, poznan že tisočletja, dokazano ščiti srce in ožilje s pozitivnim vplivom na holesterol in krvni tlak. Njegove sestavine lahko tudi zavirajo vnetje in oksidativni stres, kar lahko pripomore k ohranjanju zdravja možganov ter potencialno zmanjša tveganje za nekatere vrste raka. V tradicionalni uporabi je tudi kot afrodiziak.
V Sloveniji bodo kmalu dostopna nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen
V Sloveniji z demenco živi več kot 47.000 ljudi, z boleznijo pa je neposredno ali posredno povezanih več sto tisoč prebivalcev. Demenca je bolezen možganov, a hkrati družbeni izziv. Je lakmusov papir, ki meri zrelost družbe, da pomaga svojim šibkejšim članom, je poudarila prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
Morda je 30 sekund vse, kar potrebujete!
Analiza koncepta mikroaktivnosti razkriva njene pomembne metabolične in fiziološke prednosti. Kratek, visokointenziven gib dokazano optimizira porabo energije, pospešuje metabolizem in ponuja učinkovit pristop k izboljšanju celostnega zdravja ter preprečevanju kroničnih obolenj.
Ali lahko zmanjšamo tveganje za demenco?
Določenih bolezni ne moremo v celoti preprečiti. Vsekakor pa lahko nanje vsaj delno vplivamo s spremembami v življenjskem slogu.
Je 10.000 korakov preveč? Preberite, zakaj jih potrebujete manj!
Nedavna raziskava v The Lancet Public Health Journal razbija mit o 10.000 dnevnih korakih, saj kaže, da je optimalno število okoli 7.000, kar zmanjšuje tveganja za demenco, bolezni srca in druge ter nudi bolj realističen in učinkovit cilj za javno zdravje.
Znaki ene najpogostejših oblik demence: Nikar jih ne prezrite!
Lewyjeva telesčna demenca je tretja najpogostejša oblika demence. Značilna je po simptomih, kot so nihanje zavesti, težave s komunikacijo, halucinacije in 'spontani parkinsonizem', ki vključuje počasnost gibov, okorelost in tresenje.
Znanstveniki so odkrili nov možen znak demence
Pogostejši je, kot si mislite.
Bi se lahko ključ za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni skrival v litiju?
Sedemletna raziskava z Univerze Harvard nakazuje na to, da bi pomanjkanje litija v možganih lahko igralo ključno vlogo pri Alzheimerjevi bolezni. Ugotovitve obetajo nove diagnostične metode in potencialna zdravljenja, čeprav so potrebne nadaljnje klinične raziskave pri ljudeh za potrditev učinkovitosti in varnosti.
Želite omejiti alkohol? Znanstveniki imajo preprost in učinkovit nasvet
Znanstveniki so odkrili izjemno učinkovito metodo za motiviranje ljudi k zmanjšanju uživanja alkohola.
Ali so vaši možgani v nevarnosti? Povezava med srčno boleznijo in demenco razkriva pomen zgodnjega ukrepanja
Najnovejša raziskava, predstavljena na znanstvenem kongresu Evropskega združenja za kardiologijo, prinaša zaskrbljujoče ugotovitve o povezavi med atrijsko fibrilacijo (AF), pogosto srčno aritmijo, in tveganjem za razvoj demence, še posebej pri mlajši populaciji.
Zgodnji znaki demence in kaj storiti. Opažate te spremembe?
Prepoznavanje znakov demence v zgodnji fazi je ključnega pomena za ohranjanje kakovosti življenja in pravočasno zdravljenje. Ta članek poudarja 16 najpogostejših simptomov, razdeljenih v tri kategorije: težave s spominom, težave pri vsakodnevnih aktivnostih ter spremembe v razpoloženju in vedenju. Raziskave kažejo, da se nekateri simptomi lahko pojavijo že dolgo pred diagnozo, zato je pomembno spremljati spremembe pri sebi in bližnjih. Zdrav življenjski slog, redni zdravniški pregledi in ohranjanje mentalne aktivnosti so ključnega pomena za zdravje možganov.
Tiha vnetja v telesu: kako jih prepoznati in zatreti, preden povzročijo bolezen
Vnetja so naravni obrambni mehanizem telesa. Ko pa postanejo kronična, jih pogosto niti ne opazimo – dokler ne povzročijo večjih zdravstvenih težav.
Študija o Alzheimerjevi bolezni nakazuje presenetljivo odkritje o ljudeh, ki so bolj družabni
Raziskovalna skupina je analizirala podatke pol milijona britanskih prebivalcev z namenom poglobljenega razumevanja korelacije med tveganjem za razvoj demence in socialnim angažiranjem. Kaj so ugotovili?
Dvobesedna fraza, ki lahko kaže na demenco in drugi znaki, na katere je potrebno paziti
Pogosta raba teh besed lahko predstavlja signal za resen kognitivni upad.
Pozabite na hojo: ta aktivnost bi lahko še bolj spodbujala možgane
Študija kaže, da je lahko ta aktivnost še boljša za naše možgane kot hoja.
Kako prehrana vpliva na zdravje vaših možganov (in kaj jesti za boljši spomin)
Možgani so najbolj zapleten organ v telesu in potrebujejo izjemno natančno podporo, da lahko optimalno delujejo. Hrana, ki jo zaužijete, neposredno vpliva na njihovo zgradbo, funkcijo in dolgoživost.
10 nasvetov za posameznike, ki delate z osebami z demenco
Življenje z demenco prinaša številne izzive, tako za osebo, ki jo doživlja, kot za njene svojce. Ključnega pomena je razumevanje, potrpežljivost in prilagojeno ravnanje. Vsekakor pa vse omenjeno nikakor ni lahko.
Zdravje možganov: lahko zmanjšamo tveganje za demenco in kako?
Skrb za možgane je ključna za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Naučite se, kako zmanjšati tveganje za demenco in izboljšati delovanje možganov. Dr. Grant svetuje o spremembah v življenjskem slogu, vključno z zdravo prehrano, zadostnim spancem, vadbo in druženjem. Odkrijte praktične nasvete za boljšo osredotočenost, spomin in splošno kognitivno funkcijo.
Možgani v formi: 7 navad ljudi z izjemnim kognitivnim zdravjem
Možgani so naš osrednji upravljavec – nadzorujejo misli, spomin, gibanje, čustva in še mnogo več. Kognitivno zdravje, ki zajema sposobnost jasnega razmišljanja, učenja in spomina, ni le stvar genetike, ampak predvsem rezultat vsakodnevnih navad. Kot piše Mayo Clinic, lahko z določenimi vedenji bistveno izboljšamo delovanje možganov in zmanjšamo tveganje za upad kognitivnih sposobnosti.
Vplivajo na srce, kožo in prebavo: zakaj jesti jagode vsak dan?
Strokovnjaki za prehrano so izpostavili nekaj najbolj znanih prednosti jagod. Jih tudi vi obožujete?
Kaj so halucinacije?
Ste vedeli, da so nekatere halucinacije celo normalne? Denimo tiste, ki nastanejo, ko zaspite ali se prebudite. Vse ostalo so vsekakor lahko znak resnejše bolezni, kot je shizofrenija ali demenca.
Marija Lucija Antolič: Kronične bolezni so postale epidemija'
Večina bolezni, ki skrajšujejo življenje in zmanjšujejo njegovo kakovost, se ne pojavi nenadoma, temveč se razvijajo desetletja v ozadju, ne da bi jih pravočasno opazili. Srčno-žilne bolezni, presnovne motnje, rak in demenca so pogosto posledica dolgoročnih življenjskih navad, na katere bi lahko vplivali že veliko prej. Kljub številnim znanstvenim dokazom o pomenu preventive še vedno čakamo na prvi alarm, preden se odločimo za spremembe. Zakaj je preventiva tako pogosto spregledana in kako lahko spremenimo ta miselni vzorec? Pogovarjala sem se z Marijo Lucijo Antolič, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, ki v in pri svojem delu glavni poudarek daje dolgoživosti in preventivi, ki je ključnega pomena.
Je to lahko prvi znak demence?
Bi lahko po hoji prepoznali kognitivni upad, navsezadnje pa tudi demenco? Healthline poroča, da je približno 60 % udeležencev študije, ki so pokazali nepravilnosti v hoji, imelo nepravilnosti v možganskih valovih, za katere so raziskovalci dejali, da bi lahko signalizirale zgodnje zmanjšanje delovanja možganov. Poglejmo si še, kaj je pokazala študija.
Bi nam lahko zelenjava pomagala preprečevati demenco?
Pojeste dovolj zelenjave (in sadja)? Koliko zelenjave dnevno pravzaprav potrebujemo? Poglejmo si natančno količino zelenjave, ki bi jo bojda morali zaužiti vsak dan, da bi preprečili demenco.
Pomembnost redne telesne aktivnosti pri preprečevanju bolezni v starosti
Starost prinaša številne fiziološke spremembe, med katerimi so upad mišične mase, zmanjšanje kostne gostote, slabša gibljivost sklepov in povečano tveganje za kronične bolezni. Vendar staranje samo po sebi ni izgovor za pasivnost. Redna telesna aktivnost je eden najmočnejših dejavnikov, ki lahko upočasni proces staranja, izboljša kakovost življenja in prepreči razvoj številnih bolezni.
6 načinov, kako skrbeti za zdravje svojih možganov v 20. in 30. letih
Je demenca vedno posledica staranja? Bi jo morali nehati dojemati kot 'normalen' del staranja? Vsekakor. Demenca ni normalen del staranja, strokovnjaki pa menijo, da bi lahko vsaj 40 procentov demence preprečili ali pa jo vsaj za nekaj let odložili. Vse s spremembo določenih navad, ki nam krojijo življenje.
Zakaj se zdi, da je Alzheimerjeva bolezen pogostejša pri ženskah?
Bi lahko menopavza pojasnila, zakaj je Alzheimerjeva bolezen pogostejša pri ženskah?
Vam grozi demenca?
Znanstveniki so razkrili 11 dejavnikov tveganja, ki naj bi povečala naše tveganje za demenco. Med največjimi dejavniki tveganja so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in ... samo življenje.
Ste že slišali za terminalno lucidnost?
Morda ste že slišali za pojav, ko umirajoča oseba, ki je bila še do nedavnega popolnoma zmedena, počasna, morda celo že nepokretna, nenadoma za nekaj časa razvije popolno mentalno jasnost, lahko postane celo zelo vesela in polna energije. Zakaj pride do tega stanja? Je to stanje resnično ali je zgolj mit?
Epidemija, ki je največja grožnja našemu zdravju
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je osamljenost razglasila za perečo globalno grožnjo zdravju, ameriški generalni kirurg pa je dejal, da so njeni učinki na smrtnost enaki pokajenim 15 cigaretam na dan. Smo, kot poudarjajo strokovnjaki, v epidemiji osamljenosti, ki je lahko, verjeli ali ne, največja grožnja našemu zdravju.
Kako zmanjšati tveganje za demenco?
Obstajajo navade, stvari, ki zmanjšajo tveganje za demenco? O tem bi vsekakor morali začeti razmišljati, ko smo še relativno mladi. Poglejmo si, kaj pravi nova kar 20-letna študija.
12 načinov, kako ohranjati možgane mlade
Naši možgani se spreminjajo s starostjo, skupaj z njimi pa se spreminjajo tudi naše duševne funkcije. Duševni upad je pogost in je ena izmed najbolj neprijetnih posledic staranja. Toda kognitivna okvara ni neizogibna. Kako lahko pomagamo možganom, da ostanejo mladi in dobro delujejo?
To je lahko pokazatelj kognitivnega upada
Nova študija je analizirala hojo za testiranje zgodnjega kognitivnega upada.
8 simptomov demence z Lewyjevimi telesci
Demenca z Lewyjevimi telesci je druga najpogostejša vrsta demence za Alzheimerjevo boleznijo.
10 simptomov vaskularne demence
Vaskularna demenca je splošen izraz, ki opisuje težave z razmišljanjem, načrtovanjem, presojo, spominom in drugimi miselnimi procesi, ki jih povzroči poškodba možganov zaradi motenega pretoka krvi v možgane.
Vam grozi demenca? Znanstveniki razkrivajo 11 dejavnikov tveganja
Med največjimi dejavniki tveganja so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in ... no, ironično, kot so zapisali, samo življenje.
Najpogostejše duševne motnje v starosti
Obdobje starosti prinese večje mejnike in spremembe, kot so upokojitev, izguba bližnjih, telesne bolezni, sprememba v življenjskem slogu, kar lahko vpliva tudi na duševno zdravje.
Vprašanja, ki razkrivajo, ali imate tveganje za demenco
Zamisel o izgubi nadzora nad svojimi mislimi ali nezmožnosti zapomniti si ljubljene osebe povzroča razumljivo tesnobo in to se, skupaj s staranjem prebivalstva, dogaja vedno večjemu številu ljudi.
Ta test bi lahko odkril demenco desetletje pred diagnozo
Odkrivanje in diagnosticiranje demence je lahko zelo težavno, bolniki pa se pogosto ne zadevajo, da jo imajo, dokler simptomi že ne napredujejo in začnejo močno vplivati na njihovo vsakdanje življenje. Naslednji test pa bi lahko napovedal demenco že desetletje, preden bi se ta pojavila.
Leta niso izgovor, takšna vadba je primerna za skoraj vse starostnike
Vadba je pomembna za ljudi vseh starosti, saj prinaša številne koristi za telesno in duševno zdravje. Za starostnike pa je še posebej pomembno, da redno izvajajo primerno in ustrezno vadbo, saj se s starostjo pojavijo različne spremembe v in na telesu, ki zahtevajo prilagoditve pri izbiri vadbenih aktivnosti.
''Želim si, da bi vedela, da mama potrebuje nekoga, ki jo ima rad, četudi je ne razume''
Pravimo, da nas mora, če nas ima človek resnično rad, razumeti, podpirati in nam poklanjati predvsem svoj čas in pozornost. Kaj pa, ko tega človek ni več sposoben? Kaj, če sploh nikoli ni bil, ali pa vsaj nikoli več ne bo? To, da se ljudje spreminjamo, ne pomeni, da drug drugega nehamo ljubiti, še manj, da si želimo slabo. Včasih v življenju preprosto pridejo situacije, predvsem pa bolezni, nad katerimi nimamo nikakršnega nadzora. Ena takšnih bolezni je tudi demenca, pri kateri lahko rečemo, da se človek praktično v celoti spremeni. A zaradi tega ga nimamo nič manj radi.
