doživljanje
Izgorelost nadarjenega otroka – kako prepoznati opozorilne znake?
Vas zanima, kako pogosta je izgorelost nadarjenih otrok, kako je videti, kakšni so njeni učinki in kako jo preprečiti?
Kaj so halucinacije?
Ste vedeli, da so nekatere halucinacije celo normalne? Denimo tiste, ki nastanejo, ko zaspite ali se prebudite. Vse ostalo so vsekakor lahko znak resnejše bolezni, kot je shizofrenija ali demenca.
Pravočasno prepoznajte herpes zoster
Kaj je pasovec oz. herpes zoster, kakšni so simptomi, zakaj se pojavi in kako ga zdravimo? Vse to si lahko preberete v nadaljevanju.
Slovenska razstava vrednot
Projekt Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi je iniciativa, ki jo izvajajo Fundacija Nataše Pirc Musar – Ustanova Alma, Slovenska filantropija in Zveza Anita Ogulin & ZPM, pod strokovnim vodstvom dr. Anice Mikuš Kos.
''Že zgodaj v odraščanju mi je postalo jasno, da ne morem živeti po pričakovanjih družbe''
Transspolne osebe so posamezniki, ki se ne identificirajo s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu, na podlagi bioloških značilnosti. Transspolnost je sicer širši izraz, ki vključuje najrazličnejše spolne identitete in izraze, denimo trans ženske, trans moški, nebinarne osebe, kvirspolne osebe in podobno. Ker je v družbi še vedno veliko mitov, napačnih prepričanj, predvsem pa predsodkov o transspolnosti in transspolnih osebah, sem se odločila, da predstavim zgodbo Liama. Spregovorila sva o čustvih, dojemanjih, lastnih in tujih, predsodkih in njegovem življenju. Fotografije so splošne, zgodba je njegova. Vabljeni k branju.
Je to razlog, da hrepenimo po soli?
Je lahko hrepenenje po soli simptom določenega zdravstvenega stanja? Veliko ljudi hrepeni po slani hrani, saj človeško telo za preživetje potrebuje natrij. Toda, kdaj in koliko soli je preveč in seveda, kakšni so razlogi, da hrepenimo po slani hrani?
Kako odpraviti nepravilno držo?
Nepravilna drža je zelo škodljiva za zdravje, vendar verjetno niste vedeli, da najbolj lahko škoduje moškim – predvsem njihovem penisu.
Načini, kako se lahko soočiš z manj prijetnimi občutki
Vsi raje občutimo srečne občutke kot tiste, ob katerih se ne počutimo prijetno. A da lahko občutimo srečo, veselje, radost in zanos, se moramo naučiti občutiti in si dovoliti čutiti tudi manj prijetne občutke, kot so žalost, jeza in morda tudi ljubosumje.
Kronična bolečina lahko močno zmanjša kakovost življenja
Kronična bolečina lahko močno vpliva na kakovost življenja posameznika. Kaj je kronična bolečina, kako si lahko pomagamo in, kar je najpomembneje, kako živeti z neznosno bolečino, ki vpliva na vse vidike življenja?
Akutna stresna reakcija je popolnoma normalen odziv na šok
Življenje je nepredvidljivo, a nekateri dogodki, kot so bile nedavne poplave, nas lahko dodobra pretresejo in povzročijo tudi težje notranje bitke. Pri tem je pomembno poudariti, da se doživljanje od posameznika do posameznika razlikuje. Za nekoga bodo te poplave travmatične, za drugega stresne, razlaga terapevtka dr. Tjaša Stepišnik Perdih.
''Dolgoročne posledice lahko pričakujemo pri posameznikih, ki bodo preskočili proces žalovanja''
Naravne katastrofe, kot so poplave, ki so prizadele Slovenijo, ne povzročajo le materialne škode. S seboj nosijo 'opustošenje' tudi na področju duševnega zdravja. Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo duševne stiske poznale šele čez nekaj časa, dodatno pa je potrebno že zdaj nasloviti pomembnost pravočasnega iskanja pomoči! O tej tematiki smo se pogovarjali z Jasno Kordić Lašič, dr. med., spec. psih.
Irena Kahne: To se pogosto zgodi, ko se počutimo pripravljeni na spremembo
Za odločitvijo za delo na sebi stojijo marsikateri razlogi, slednji pa običajno niso posledica najbolj prijetnih življenjskih izkušenj. Tisti, ki jim je besedna zveza osebna rast znana, bodo verjetno seznanjeni z izrazi, kot so hipnoza, regresoterapija, meditacija in navsezadnje RTT terapija. O vsem tem, o uravnavanju čustev, razliki med analiziranjem in čutenjem le-teh, o dobrih in slabih vzorcih, ki jih je v tem življenju potrebno nasloviti, sem se pogovarjala z Ireno Kahne.
Spreminjanje negativnih samogovorov v pozitivne
Samogovor je naš notranji glas, ki je močno prepleten z našimi čustvi. Lahko se ga povsem zavedamo ali pa tudi ne. Ko smo dobre volje, so pozitivne misli pogostejše in bolj intenzivne, ko doživljamo stiske, pa v našem umu prevladujejo negativne misli. Naš notranji glas v veliki meri vpliva na naše počutje, vedenja, odnos do sebe in drugih.
4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.
Kaj je eksistencializem?
Eksistencializem je filozofija, ki pravi, da naj bi imeli vsi svobodno voljo o odločanju. Naslanja se na trditev, da je posameznik odgovoren za pomen in smisel življenja, brez zanašanja na višjo silo, religijo, boga, ki bi določal, kaj je resnično pomembno oz. pravilno.
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
Znanost o sočutju: lahko dobrota in sočutje dejansko pozitivno vplivata na zdravje?
Prijaznost in sočutje se pogosto pojmujeta kot dobri sredstvi za blaženje stresa, poudarja pa se tudi njun pozitiven vpliv na medsebojne odnose in zdravje. Več znanstvenih študij je potrdilo blagodejne učinke sočutja, ki naj bi izboljšalo razpoloženje, povečalo altruistične občutke pri ljudeh in spodbujalo povezanost z drugimi.
4 'dobre' navade, ki lahko v resnici delujejo proti vam
Najsi bo govora o prehrani ali pa o 'ustrezni' socializaciji in socialnih veščinah – pretiravanje ali, nasprotno, pomanjkanje ni nikoli dobro. Vse v življenju se nagiba k ravnovesju, zato je pomembno, da se naučimo zmernosti. Poglejmo si nekaj navad, za katere menimo, da so dobre, a lahko v resnici delujejo proti nam.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
To naj bi bile lastnosti ljudi, ki imajo dobro psihično zdravje
Določene kombinacije osebnostnih lastnosti so lahko povezane z boljšim osebnim počutjem. Se sprašujete, katere so te lastnosti?
Najpogostejši vzroki za bolečine v spodnjem delu hrbta
Skoraj vsak se kdaj sooči z bolečinami v spodnjem delu hrbta, ki nam otežujejo vsakodnevne aktivnosti, hkrati pa negativno vplivajo tudi na naše razpoloženje. Vzrokov je lahko ogromno, a tokrat bomo omenili le tiste najpogostejše. Več o tem v nadaljevanju.
Zakaj je pomembno govoriti o svojih izkušnjah, težavah in izzivih?
V življenju se vsi srečujemo z večjimi in manjšimi težavami, izzivi, (pre)izkušnjami, pa tudi spoznanji, ki včasih zamajejo trdnost tal pod nogami. Zlasti obdobje odraščanja je polno vzponov in padcev, ki prebudijo pisano paleto čustev, s pomočjo katerih spoznavaš sebe in svet. A pomembno je, da doživljanja – tudi tista manj prijetna – deliš z ljudmi, ki jim zaupaš, saj je to pomemben del upravljanja s svojimi čustvi in seveda duševnega zdravja nasploh.
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
Kakšna je razlika med tesnobo in paniko?
V pogovorih z vrstniki verjetno pogosto zaslediš izraza panika in tesnoba, ki sta si med seboj dokaj podobna, a še vedno različna. Prav zaradi podobnosti skupnih lastnosti ju marsikdo zamenjuje, zato ju tokrat predstavljamo malce bolj poglobljeno.
7 mitov in zablod o moških in spolnosti
O spolnosti, moških in vsem, kar je povezano z dogajanjem med rjuhami, kroži veliko napačnih prepričanj, ki so v večini primerov plod neznanja, pomanjkanja informacij ali lažnih moških pričevanj. Ali so moški vedno in povsod pripravljeni na spolnost? Kako je z orgazmi in nedolžnostjo? Alkohol zares vzpodbudi spolno slo? Tokrat razkrivamo najpogostejše mite, ki krožijo o neustavljivem moškem spolnem nagonu.
Kaj je ekoterapija in zakaj se vse bolj vračamo k njej?
Zdi se, da se vse bolj vračamo k naravi, ki postaja neke vrste protiutež stresnemu načinu življenja, vse več pa je tudi empiričnih dokazov o koristih ekoterapije. Preverite, zakaj je pomembno, da iščemo stik z naravo, kakšne ekoterapevtske pristope poznamo in kako izjemen učinek imajo na naše duševno zdravje.
Kako podpreti prijatelja, ki ima duševno motnjo?
Teme o duševnih motnjah so za marsikoga težke in morda celo povezane s kančkom tabuja, še zlasti če prihajamo iz okolja, kjer se o tem ni nikoli govorilo. A vsi vemo, da so v današnjem času različne oblike duševnih stisk še kako prisotne tudi v obdobju najstništva, zato smo ti pripravili nekaj nasvetov, kako podpreti prijatelja, ki se spopada s težavami v duševnem zdravju.
Kdo so visokoobčutljive osebe?
Z izrazom "visokoobčutljiva oseba" označujemo posameznike, za katere se domneva, da imajo povečano ali globljo občutljivost centralnega živčnega sistema za fizične, čustvene ali socialne dražljaje. Čeprav so ti ljudje pogosto označeni kot preobčutljivi, je to osebnostna lastnost, ki prinaša tako prednosti kot izzive.
Anksioznost in depresija: vse, kar morate vedeti
Kakšne so razlike med aksioznostjo in depresijo? Je mogoče, da imamo istočasno eno in drugo? Kakšni so vzroki za eno in drugo, kako prepoznamo simptome in najpomembnejše, kam se lahko (pravočasno!) obrnemo po pomoč?
Kdaj je glavobol lahko nevaren?
Na svetu ni človeka, ki se ne bi soočil z bolečino. Spremlja nas vse od rojstva in čeprav nikoli ni prijetna, je velikokrat opozorilni znak za težave. Lahko nas opozori, da se v našem telesu dogaja nekaj neprijetnega, na kar je potrebno biti pozoren. Včasih zahteva obisk zdravnika, pogosteje pa ob nenadni bolečini zadostujejo že protibolečinska sredstva. Pri izbiri teh velja biti previden – vsebujejo namreč različne sestavine, od česar je odvisen tudi njihov učinek.
