dremanje
Določeni vzorci dremanja pri starejših lahko opozarjajo na zdravstvene težave, kaže nova študija
Dremanje je lahko izjemno koristno, izboljša budnost, spomin, reakcijski čas in celo zmanjša posledice pomanjkanja spanja. A nova raziskava, o kateri poroča ScienceAlert, opozarja, da pri starejših odraslih določeni vzorci dremanja niso tako nedolžni, kot se zdijo.
Zakaj popoldanski dremež na kavču ni tako nedolžen, kot se zdi
Čeprav se zdi sproščujoče, lahko pogosto zaspanje na kavču poslabša kakovost spanca in vodi v resnejše zdravstvene težave. Razkrivamo, zakaj ta navada ni priporočljiva in kako jo odpraviti za boljši spanec.
8 navad, ki vplivajo na kakovost vašega spanca
Spanje je eno izmed temeljnih potreb našega telesa, ki neposredno vpliva na naše zdravje, energijo in splošno počutje. Kvaliteten spanec omogoča telesu, da se regenerira, utrdi spomine in ohranja ravnovesje v telesnih funkcijah. Vendar pa mnogi od nas ne spimo dovolj ali kakovostno, kar lahko povzroči težave z zdravjem, koncentracijo in čustvenim ravnovesjem. Ena od ključnih stvari, ki jo lahko storimo za izboljšanje spanca, je spreminjanje navad, ki vplivajo na to, kako spimo.
10 nasvetov za premagovanje nespečnosti
Imate težave z nespečnostjo? Sprejmete lahko nekaj korakov za spremembo vedenja in življenjskega sloga, da boste imeli boljši in bolj kakovosten spanec. Poglejmo si nekaj nasvetov, kako premagati nespečnost.
5 vsakodnevnih stvari, ki uničujejo naše zdravje
Nezdrave navade, kot so kajenje in prekomerno pitje alkohola, lahko močno vplivajo na naše splošno zdravje. A navadno se tega dobro zavedamo. Drugače pa je pri nekaterih vsakodnevnih stvareh, ki se zdijo samoumevne, a zanje ne vemo, da nam škodijo.
Dremanje pospešuje demenco
Ena od raziskav je pokazala, da imajo ljudje, ki si redno privoščijo popoldansko dremanje, več možnosti, da zbolijo za Alzheimerjevo boleznijo.
Za lepe sanje in miren spanec
Dvajsetega marca po vsem svetu obeležujejo Svetovni dan spanja in na ta način opozarjajo na pomen spanja in negativne učinke nespečnosti, za katerimi naj bi po svetu trpelo kar 30 do 45 odstotkov ljudi.
