družba
Želimo samo preživeti ali tudi kakovostno živeti?
Ko človek izve, da ima resno bolezen, najprej pomisli samo eno: da bi preživel. Vse drugo za trenutek izgine. A ko zdravljenje steče, se pokaže še drugo, enako pomembno vprašanje. Ali se bo lahko vrnil v svoje življenje? K delu, družini, vsakdanu, ki ga je imel prej. Bolniki sami pogosto povedo zelo preprosto: pomembno jim ni le, da živijo dlje, ampak da lahko živijo kakovostno in da zaradi bolezni ne pade vse breme na njihove bližnje.
Otroci z likovnimi deli v galeriji MUZA spregovorili o vrednotah, ki gradijo bolj človeško šolo in družbo
Zaključni dogodek 'Likovnih dni' v okviru programa Od Alja do Žana. Fundacija Nataše Pirc Musar, Ustanova Alma je v muzeju, galeriji in akademiji MUZA v Ljubljani pripravila zaključni dogodek programa Od Alje do Žana in odprla razstavo izbranih otroških likovnih del 'Čuječa srca, budni umi'. Častna gostja dogodka je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.
Tako telo opozarja, da je dovolj
V Sloveniji živi veliko družin, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Njihov vsakdan pogosto poteka stran od oči javnosti, zaznamujejo ga številne terapije, stalno prilagajanje, neprespane noči in nenehna skrb. Ob vsem tem pa ostaja pogosto spregledan še en pomemben vidik: velika obremenitev neformalnih skrbnikov, torej staršev, sorodnikov ali bližnjih, ki večino skrbi prevzamejo brez sistemske podpore.
Takšen je pomen socialne vključenosti otrok z avtizmom v vsakdanjem življenju
Socialna izključenost ima lahko za otroke z avtizmom in njihove družine nepopravljive posledice. Pobude, kot je družabništvo, simulirajo pristno skupnostno podporo, ki je ključna za razvoj spretnosti in medsebojno razumevanje. Pogovarjala sem se z Boštjanom Kotnikom, predsednikom Društva za kulturo inkluzije in vodjo Oddelka za projektne dejavnosti v Centru Janeza Levca Ljubljana.
Matejina zgodba o življenju s sladkorno boleznijo
Sladkorna bolezen tipa 2 ni zgolj posledica nezdrave prehrane, temveč kompleksna bolezen. Z zgodnjim odkrivanjem simptomov in redno telesno aktivnostjo lahko pomembno vplivamo na kakovost življenja in preprečimo resne zaplete. Pogovarjala sem se z Matejo Malnar Štembal, ki ima sladkorno bolezen tipa 3c - pankreatogeno sladkorno bolezen. Zaupala nam je, kakšno je življenje s sladkorno boleznijo, da je lahko še vedno polno in osmišljeno, spregovorili pa sva tudi o drugih vidikih, ki jih včasih zanemarimo. Vabljeni k branju intervjuja.
Kako lahko umetnost pomaga pri soočanju s stiskami in pri samem razvoju otroka
Prof. dr. Robert Kroflič z ljubljanske pedagoške fakultete poudarja, da umetnost ni zgolj estetski dodatek, temveč nujen prostor za osebno rast, katarzo in razvijanje empatije v šolskem sistemu. Vabljeni k branju intervjuja.
Zakaj pride do izgorelosti? Klinična psihologinja Ivna Bulić opozarja na skrite sprožilce
Klinična psihologinja Ivna Bulić je z nami spregovorila o tem, zakaj izgorelost postaja vse večji izziv v sodobni družbi. V pogovoru je osvetlila globoke vzroke izgorelosti, vlogo delovnega okolja in pomen osebne odgovornosti pri vzpostavljanju zdravega ravnovesja. Vabljeni k branju intervjuja.
Dobro duševno zdravje je eden ključnih temeljev kakovostnega življenja
V Celjskem domu danes poteka četrti Festival duševnega zdravja v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kot je pred odprtjem poudarila ministrica za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Valentina Prevolnik Rupel, je dobro duševno zdravje eden ključnih temeljev kakovostnega življenja in družbene blaginje.
Iskrena izpoved Katarine Oman o premagovanju debelosti
"Kot občutek, da ves čas zavzemaš preveč prostora – fizično in družbeno," tako Katarina Oman opisuje življenje z debelostjo. Danes na družbenih omrežjih iskreno govori o odnosu do telesa, psiholoških posledicah debelosti in poti, na kateri je izgubila več kot 60 kilogramov. A kot pravi sama, je bil najtežji del poti pogosto psihološki, ne fizični.
Pomen duševnega zdravja v sodobni družbi skozi oči Nuše Lesar
Se kdaj počutite, da niste dovolj dobri? Priljubljena voditeljica Nuša Lesar odpira pomemben dialog o duševnem zdravju. Z nasveti strokovnjakov in iskrenimi zapisi spodbuja k bolj pristnemu odnosu do sebe in gradnji notranjega miru.
Tiha epidemija sodobnega časa, ki ne boli, a ogroža milijone
Ko razmišljamo o boleznih, si pogosto predstavljamo bolečino, slabo počutje ali opozorilne znake, zaradi katerih poiščemo zdravniško pomoč. A ena največjih zdravstvenih groženj današnjega časa deluje povsem drugače. Ne opozarja nase, ne povzroča bolečin in ne ovira vsakdanjega življenja, vsaj ne na začetku. Prav zato jo vse pogosteje opisujemo kot tiho epidemijo sodobnega časa.
Od hormonov do stresa: kaj danes najbolj vpliva na ginekološko zdravje mladih žensk
V zadnjih letih se med mladimi ženskami vse pogosteje pojavljajo ginekološke težave, ki vplivajo na kakovost življenja, reproduktivno zdravje in splošno počutje. Hkrati se je spremenila tudi družbena percepcija teh tem: o njih se več govori, ženske hitreje poiščejo pomoč, medicina pa razpolaga z naprednejšimi diagnostičnimi orodji kot kadarkoli prej. Da bi bolje razumeli, kaj se dogaja v klinični praksi, kje so največji izzivi in kako pomembna je preventiva, sem se pogovarjala s predstojnikom Ginekološkoporodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje, asist. mag. Jakobom Korenom, dr. med., specialistom ginekologije in porodništva.
Svetovni dan zdravja: Zaupati znanosti, krepiti pismenost, živeti zdravo
Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, letos poteka pod geslom Skupaj za zdravje. Na strani znanosti.
Glasovanje je odprto – otroci potrebujejo tvoj glas
V času, ko se duševne stiske otrok v Sloveniji poglabljajo, projekt Od Alje do Žana prinaša nekaj, kar smo kot družba nujno potrebovali: prostor, kjer so otroci slišani, videni in razumljeni. Ne skozi statistike, ne skozi poročila – ampak skozi njihove risbe, vrednote in zgodbe, ki jih nosijo v sebi.
Osnovnošolci v Predsedniški palači risali vrednote prihodnosti
Predsednica Nataša Pirc Musar je v Predsedniški palači sprejela mlade sodelujoče v projektu 'Od Alje do Žana', ki likovno prelivajo pomembne vrednote v svoja dela. Konec maja bodo izbrani zmagovalci te vseslovenske pobude.
Prehod na poletni čas: kaj morate vedeti o vplivu na vaše telo
Vsako pomlad se ura premakne naprej, kar ni le manjše nelagodje, ampak ima širši vpliv na spanje, koncentracijo in hormone. Spoznajte, kako se telo prilagaja, kdo je najbolj izpostavljen težavam in kako se pripraviti na to vsakoletno spremembo.
Ko možgani izgubijo nadzor nad impulzi: življenje s Tourettovim sindromom
Tourettov sindrom je nevrološka motnja, ki povzroča nenadzorovane tike in močno vpliva na vsakdanje življenje bolnikov.
Zgodnje vstajanje: mit o produktivnosti in biološka realnost
Zgodnje vstajanje ni zagotovilo za uspeh – vaša učinkovitost je odvisna od naravnega biološkega ritma.
Debelost lahko poveča tveganje za smrt zaradi nalezljivih bolezni za 70 odstotkov
Debelost ni le estetski, temveč resen zdravstveni problem, ki pomembno poveča tveganje za hude okužbe.
Zakaj je lahko opustitev diet v tem letu bolj zdrava odločitev, kot si mislite
Novoletne zaobljube pogosto vključujejo hujšanje, vendar raziskave kažejo, da je opustitev diete lahko veliko bolj smiselna.
Pogosto pozabljamo na vrednote, ki nas oblikujejo: projekt, ki želi to spremeniti
V včerajšnji oddaji Svet so predstavili pomembno pobudo in projekt, ki opozarja na dejstvo, da pogosto dajemo prednost ocenam, znanju in dosežkom, medtem ko zanemarjamo tiste temeljne vrednote, ki iz otrok oblikujejo odgovorne, empatične in samozavestne posameznike.
Skupnost kot vir zaščite in človečnosti – šola kot prostor, kjer se lahko začne sprememba
V Fundaciji Nataše Pirc Musar – Ustanovi Alma so ta konec tedna izpeljali nov izobraževalni modul programa Od Alje do Žana. Ta je namenjen učiteljem za pridobivanje znanj, namenjenih krepitvi duševnega zdravja otrok v šolskem prostoru.
Praznični 'maček' ni samo posledica šampanjca
Prazniki so mimo, prišlo je novo leto in počasi bi bil že čas, da se lotimo dolgega seznama novoletnih zaobljub, ki smo si jih zadali.
Skoraj vsi v njegovi družini so zboleli za demenco, on pravi 'jaz ne bom'
Henry Furniss prihaja iz družine, v kateri je demenca prizadela že tri generacije, zato dobro ve, kako kruta je lahko ta bolezen. Ko je opazoval očeta, dedka in prastrica, je začel razmišljati, koliko lahko na tveganje vpliva življenjski slog in ali je mogoče družinski vzorec sploh presekati.
Bronja Žakelj: "Tistega, kar je tvoje, se manj bojiš kot nečesa, kar je tuje"
Roman Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj je že več let med najbolje prodajanimi, nedavno pa je doživel tudi uspešno filmsko priredbo. Zgodba pripoveduje o Bronjinem odraščanju v 80. in 90. letih, obdobju, zaznamovanem z boleznijo in izgubo bližnjih. V iskrenem intervjuju smo se pogovarjali o tem, kako se je spopadala s težkimi življenjskimi preizkušnjami.
Disociativna motnja identitete: simptomi, vzroki in sodobni pristopi k zdravljenju
Disociativna motnja identitete, prej znana kot motnja več osebnosti, je ena najbolj kompleksnih in pogosto napačno razumljenih duševnih motenj.
Fundacija Alma v drugo leto programa 'Od Alje do Žana': Novo poglavje v podpori otrokom
Fundacija Nataše Pirc Musar, Ustanova Alma, v Mladinskem centru Žalec vstopa v drugo leto izvajanja programa "Od Alje do Žana" s strokovnim modulom, poimenovanim Izzivi, priložnosti in usmeritve za razvoj in krepitev virov za zaščito duševnega zdravja otrok v šoli.
Anton Malovrh: Jaz sem se opisal kot vitez v oklepu
Anton Malovrh je podpredsednik društva Trepetlika in oseba s Parkinsonovo boleznijo. Pogovarjala sva se o njegovi bolezni, simptomih, hkrati pa o osmišljanju življenja, kljub in predvsem z boleznijo. Njegova zgodba poudarja, kako kljub težavam, s pomočjo druženja, glasbe in pozitivnega pristopa, bolezen lahko postane priložnost za prijateljstvo, pogum in novo spoznanje. Vabljeni k branju.
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Naslednje desetletje bo verjetno prelomno za razumevanje Parkinsonove bolezni
Strokovnjaki vedno znova iščejo načine, kako pomagati ljudem s Parkinsonovo boleznijo. V zadnjem času raziskujejo več različnih pristopov, kot so spremembe v delovanju genov (kar imenujemo epigenetika), vnetni procesi v možganih (nevroinflamacija) in zdravljenje prilagojeno vsakemu posamezniku posebej (personalizirana medicina).
Andreja Počkaj: Občutek varnosti ni nekaj, kar pride samo od sebe
Raziskovanje sveta nam omogoča spoznavanje sebe, Andreja Počkaj pa poudarja, da samostojna potovanja niso le fizično premikanje, ampak notranje potovanje, ki krepi zaupanje vase in občutek varnosti ter širi obzorja. Andreja je popotnica, ki je prepotovala praktično že pol sveta. Na svojem profilu na Instagramu objavlja zanimive informacije glede potovanj, od izbire destinacij, varnosti, predvsem pa tudi o zdravstvenih tveganjih. Ne smemo pozabiti niti na sporočilo, ki ga nenehno poudarja – kako zelo te potovanja izoblikujejo in zakaj je pomembno, da stopimo iz cone udobja. Z njo sem se pogovarjala ne le o potovanjih, temveč tudi o zdravju, tako psihičnem kot fizičnem, in o vsem, kar s seboj prinese odkrivanje lepih dežel.
Jaka, Matej, Tjaž, Matic ... ko zboli otrok, zboli cela družina
Duchennova mišična distrofija je redka, a neusmiljena bolezen, ki otrokom postopoma jemlje moč, gibanje in samostojnost. V Sloveniji z njo živi okoli 35 otrok, za vsakim od njih pa je družina, ki se bori z njim.
Nočna budnost in zgodnje vstajanje: kako najti ravnovesje?
Morda si v resnici sova, ki se pretvarja, da je škrjanec. Želiš zgodaj vstajati in izkoristiti dan, ker to promovirajo vsi motivacijski guruji; alarm si nastaviš ob 6.30, zaspiš pa ob treh zjutraj, ker se prej tvoja glava ni želela izklopiti.
Poplava programov zdravja - kako izbrati pravega?
V zadnjih letih doživljamo pravo poplavo programov dobrega počutja. Nekateri so specializirani za posamezno področje, na primer fizično kondicijo, drugi obsegajo celostno obravnavo in poleg vadbe vključujejo še prehrano, duševno zdravje, razne meritve ipd. Kako torej v bogati ponudbi izbrati program, ki vam bo dejansko prinesel kar največ koristi? Ponujamo nekaj splošnih napotkov.
Projekt Od Alje do Žana je v tekočem letu prerasel v obsežnejše gibanje
Projekt Od Alje do Žana, osredotočen na psihosocialno pomoč otrokom, ne predstavlja le pobude fundacije Nataše Pirc Musar, Ustanove Alma, v partnerskem sodelovanju z Zvezo Anita Ogulin & ZPM ter Slovensko filantropijo, ampak se je že v pilotnem šolskem letu 2024/25 razvil v prepoznano pobudo za šole, kjer vsak otrok, ne glede na starost, najde svoj glas, varnost in sprejetost.
15.5. mednarodni dan osveščanja o prirojenih žilnih znamenjih – Pomagajmo otrokom z ognjenimi znamenji
15. maj je mednarodni dan ozaveščanja o prirojenih žilnih znamenjih in v Društvu Viljem Julijan ob tem dnevu zbirajo še potrebnih 65.000€ za PDL laser, ki ga otroci z ognjenimi znamenji nujno potrebujejo. Obenem v društvu opozarjajo na pomen širše osveščenosti o prirojenih žilnih znamenjih, ki so še vedno predmet stigmatizacije.
'Otrokom je treba prisluhniti in jim privzgojiti občutek za empatijo, pripadnost in sodelovanje'
11. in 12. aprila je v Žalcu potekalo tretje srečanje pedagoških delavcev desetih osnovnih šol, ki sodelujejo v pilotni fazi projekta Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi.
Zakaj smo priča naraščanju primerov anksioznosti in depresije med mladimi?
V zadnjih desetletjih smo priča izrazitemu porastu primerov anksioznosti in depresije med mladimi, kar predstavlja resen izziv za zdravje na globalni ravni. Mnogi strokovnjaki opozarjajo na različne dejavnike, ki prispevajo k temu trendu, vključno s spremembami v družbeni dinamiki, tehnologiji, izobraževalnem sistemu in celo zdravstvenem sistemu.
Marija Lucija Antolič: Kronične bolezni so postale epidemija
Večina bolezni, ki skrajšujejo življenje in zmanjšujejo njegovo kakovost, se ne pojavi nenadoma, temveč se razvijajo desetletja v ozadju, ne da bi jih pravočasno opazili. Srčno-žilne bolezni, presnovne motnje, rak in demenca so pogosto posledica dolgoročnih življenjskih navad, na katere bi lahko vplivali že veliko prej. Kljub številnim znanstvenim dokazom o pomenu preventive še vedno čakamo na prvi alarm, preden se odločimo za spremembe. Zakaj je preventiva tako pogosto spregledana in kako lahko spremenimo ta miselni vzorec? Pogovarjala sem se z Marijo Lucijo Antolič, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, ki v in pri svojem delu glavni poudarek daje dolgoživosti in preventivi, ki je ključnega pomena.
Tudi vi delate napako, ki povzroča raka in kap?
Če premalo spimo, imamo za 70 odstotkov manj celic, ki v našem telesu ubijajo raka. Pomankanje spanja so študije že povezale s pojavom raka želodca, prostate in dojk. Odrasli, ki spijo manj kot šest ur, pa naj bi imeli za 200 odstotkov večje tveganje za srčno ali možgansko kap. Spanje ni izbira, opozarja nevzroznanstvenik.
7 razlogov, zakaj so hišni ljubljenčki dobri za zdravje
Ste vedeli, da hišni ljubljenčki prinašajo dobrobiti za naše duševno zdravje? To niso, verjeli ali ne, samo občutki lastnikov živali, temveč to kažejo tudi znanstvene raziskave!
Kaj skupina tvojih prijateljev pove o tebi?
Kako je videti tvoja skupina prijateljev? Ste sami fantje, same punce ali mešanica obeh spolov? Sta morda le ti in tvoj prijatelj? Poglejmo si, kaj naj bi to povedalo o tvojem značaju.
Vas na skrivaj vsi občudujejo?
Določene značajske značilnosti naj bi imeli ljudje izjemno radi. Denimo pozitivnost, konkretno izražanje čustev in mnoge druge. Poglejmo si, katere lastnosti ljudje navadno obožujemo pri drugih.
"Gremo skupaj na faks!" (in zakaj je to pogosto slaba ideja)
"Daj, gremo skupaj na faks! Bo enako kot v srednji, ampak še boljše!" Na prvi pogled zveni super. Zakaj bi se mučil s spoznavanjem novih ljudi, če lahko s sabo vzameš prijatelje in podoživiš srednjo šolo? Pazi, za tem se skriva precej pasti.
Kaj pomeni nevrotipičnost in kaj je nevrodirevziteta?
Nevrotipičnost je opis, ki se nanaša na nekoga, katerega možganske funkcije, vedenje in procesiranje informacij veljajo za standardne ali tipične. Ljudje, ki so nevrotipični, se morda niti ne zavedajo, da so, če o tem še nikoli niso govorili.
Kam bežimo, ko se ustrašimo čustev?
Obrambni mehanizmi so del nas in zajemajo način delovanja. So nezdravi vzorci delovanja, h katerim se zatekamo, ko nismo sposobni sprejeti in/ali izraziti tistega, kar čutimo. Včasih in v določenih situacijah le-to ni mogoče, včasih pa si tega ne dovolimo sami.
Zakaj je telovadba pomembnejša kot kdaj koli prej?
V današnjem svetu, kjer smo vse bolj povezani z tehnologijo, kjer je sedenje in pasivno preživljanje časa postalo norma, je telesna aktivnost ključnega pomena za naše zdravje. Z naraščajočim številom težav, povezanih z življenjskim slogom, kot so debelost, kronične bolezni, tesnoba, depresija in druge motnje, postaja telovadba pomembnejša kot kdaj koli prej. Telesna aktivnost ni zgolj orodje za ohranjanje telesne pripravljenosti, temveč ključni dejavnik, ki lahko vpliva na naše zdravje, kakovost življenja, produktivnost in celo dolgoročno življenje.
Stvari, ki jih bomo obžalovali, ko odrastemo
Vprašajte približno deset let starejšega znanca, kaj je tisto, ne, kar obžaluje, ampak, kar si želi, da bi vedel ali spoznal prej. Odgovori ljudi so navadno zelo podobni.
Epidemija, ki je največja grožnja našemu zdravju
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je osamljenost razglasila za perečo globalno grožnjo zdravju, ameriški generalni kirurg pa je dejal, da so njeni učinki na smrtnost enaki pokajenim 15 cigaretam na dan. Smo, kot poudarjajo strokovnjaki, v epidemiji osamljenosti, ki je lahko, verjeli ali ne, največja grožnja našemu zdravju.
''Že zgodaj v odraščanju mi je postalo jasno, da ne morem živeti po pričakovanjih družbe''
Transspolne osebe so posamezniki, ki se ne identificirajo s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu, na podlagi bioloških značilnosti. Transspolnost je sicer širši izraz, ki vključuje najrazličnejše spolne identitete in izraze, denimo trans ženske, trans moški, nebinarne osebe, kvirspolne osebe in podobno. Ker je v družbi še vedno veliko mitov, napačnih prepričanj, predvsem pa predsodkov o transspolnosti in transspolnih osebah, sem se odločila, da predstavim zgodbo Liama. Spregovorila sva o čustvih, dojemanjih, lastnih in tujih, predsodkih in njegovem življenju. Fotografije so splošne, zgodba je njegova. Vabljeni k branju.
Kaj moraš vedeti o ekstaziju in MDMA-ju?
Ekstazi je ulično ime za različico MDMA ali 3,4-metilendioksimetamfetamina. Je nezakonita sintetična droga, ki velja za poživilo s potencialno halucinogenimi lastnostmi.
10 stvari, s katerimi se morda hvalite, a niso hvale vredne
Ko smo mladi, se včasih radi 'pohvalimo' s kakšno stvarjo, navado ali pa lastnostjo, ki se nam zdi 'kul', a je daleč od tega.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja pod geslom 'Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu'
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja pod geslom 'Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu' odpira pomembno razpravo o nujnosti ustvarjanja delovnih okolij, ki bodo spodbudna in ki bodo podprla dobro počutje zaposlenih. Na pomembnost duševnega zdravja na delovnem mestu opozarja tudi ministrstvo za zdravje. Osebe s težavami v duševnem zdravju še vedno sodijo med najtežje zaposljive, so zapisali na ministrstvu za zdravje.
Kako lahko kljub mrazu ostanemo aktivni?
Ko sije sonce in je lepo in toplo, je enostavno iti ven na tek ali drugo obliko vadbe na prostem. Kaj pa v mrzlih, temnih in sivih zimskih dneh, ko čutite tiste 'živahne', mrzle vetrove globoko v kosteh?
Veš, kako škodljivo je primerjanje?
Nekdo ima vedno več prijateljev, nekdo lepša oblačila. Vsekakor obstajajo posamezniki z boljšimi ocenami, na videz z boljšimi družinami ter takšni, ki jim zavidamo kaj drugega. Pa se zavedaš, kako zelo škodljivo se je primerjati s komerkoli?
Poznate štiri tipe temperamenta?
Kaj nas Grki lahko naučijo o duševnem zdravju? Tokrat si bomo pogledali štiri tipe temperamenta.
''Želim si, da bi vedela, da mama potrebuje nekoga, ki jo ima rad, četudi je ne razume''
Pravimo, da nas mora, če nas ima človek resnično rad, razumeti, podpirati in nam poklanjati predvsem svoj čas in pozornost. Kaj pa, ko tega človek ni več sposoben? Kaj, če sploh nikoli ni bil, ali pa vsaj nikoli več ne bo? To, da se ljudje spreminjamo, ne pomeni, da drug drugega nehamo ljubiti, še manj, da si želimo slabo. Včasih v življenju preprosto pridejo situacije, predvsem pa bolezni, nad katerimi nimamo nikakršnega nadzora. Ena takšnih bolezni je tudi demenca, pri kateri lahko rečemo, da se človek praktično v celoti spremeni. A zaradi tega ga nimamo nič manj radi.
Kdaj je najboljši čas za jutranjo kavo?
Veliko ljudi si težko predstavlja začetek dneva brez jutranje kave. A strokovnjaki svetujejo, da je s kavo bolje nekoliko počakati.
Miti o fantih, v katere moraš nehati verjeti
Mnogo (potencialnih) razmerij se morda sploh ne začne, morda prekmalu konča, ker mnogo ljudi verjame v mite, ki sploh niso resnični. Danes bomo pogledali (neresnične) mite, ki se dotikajo predvsem fantov.
To so znaki alkoholizma
V letu 2014 je bilo v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta skupaj 3.545 primerov hospitalizacij izključno zaradi posledic škodljive rabe alkohola, v povprečju je bilo vsakodnevno zabeleženih deset primerov zdravljenih v bolnišnici zaradi bolezni in stanj, ki jih je bilo mogoče s stoodstotno verjetnostjo pripisati alkoholu, najpogostejši vzrok za hospitalizacije so bile duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (72 %) ter alkoholna bolezen jeter (23 %), 184 bolnišnično obravnavanih primerov (5 %) pa so predstavljali mladi do 19. leta starosti. Na NIJZ poudarjajo, da škodljiva raba alkohola v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem, ki pa je tudi družbeni problem, saj posledice nosi tako posameznik kot njegovi svojci, pa tudi lokalna skupnost in celotna družba.
