družinski odnosi
Zakaj smo priča naraščanju primerov anksioznosti in depresije med mladimi?
V zadnjih desetletjih smo priča izrazitemu porastu primerov anksioznosti in depresije med mladimi, kar predstavlja resen izziv za zdravje na globalni ravni. Mnogi strokovnjaki opozarjajo na različne dejavnike, ki prispevajo k temu trendu, vključno s spremembami v družbeni dinamiki, tehnologiji, izobraževalnem sistemu in celo zdravstvenem sistemu.
Pogosto stanje, ki ima lahko resne posledice za naše zdravje
Stres je neizogiben del življenja, s katerim se srečujemo vsi. Če traja dlje časa, se lahko neopazno prenese tudi na naše bližnje. V tem članku bomo raziskali njegov vpliv na odnose ter načine, kako ga učinkoviteje obvladovati.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
Majhne stvari, ki vam lahko pomagajo pri boljšem počutju
Iskanje veselja v preprostih stvareh je lahko izjemno osvobajajoče in deluje pozitivno na naše misli in občutke. Vzpostavljanje pozitivnega življenjskega sloga, ki vključuje majhne in velike užitke v trenutkih, ki nam prinašajo veselje, je zagotovo odličen recept tudi za naše mentalno zdravje. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.
'Ob prihajajoči smrti podporo potrebujejo tudi svojci umirajočega'
Zadnje obdobje življenja, ki s seboj prinaša umiranje in smrt, je tema, ki jo pogosto odrivamo na stran in še danes velja za precejšen tabu. A če bi se s takšnimi temami tekom življenja soočali sproti in šibkost dojemali in priznavali kot del življenja, bi bilo tudi umiranje lažje – naše in tisto, ki ga spremljamo. V Slovenskem društvu Hospic nudijo številne programe, ki uporabnikom brezplačno pomagajo v najbolj ranljivem obdobju življenja, med drugim pa delujejo tudi na področju spremljanja umirajočih bolnikov in njihovih svojcev na domu. O tem, kako dojemamo umiranje in kako si lahko pri tem pomagamo, smo govorili z Alenko Križnik, vodjo omenjenega programa v Slovenskem društvu Hospic.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
Mejna osebnostna motnja: Kako jo prepoznati in kako se zdravi?
Mejna osebnostna motnja se nanaša na občutek in vedenje, ki se osebi, ki ju doživlja, zdita primerna in upravičena, čeprav so ravno ti občutki in vedenje tisti, ki povzročajo težave v življenju bolnika.
Kje poiskati pomoč, če doma nimaš podpore?
Najstniško obdobje je turbulenten čas, v katerem se pojavljajo različne dileme, skrbi, vprašanja in težave. A kaj storiti takrat, ko zaradi različnih razlogov na pomoč staršev ne moreš računati ali pa je ravno družina glavni razlog težjih stisk?
Kaj je manipulacija in kako jo prepoznamo?
Manipulacija je praksa uporabe posrednih taktik za nadzor vedenja, čustev in odnosov. Najpogosteje se dogaja v zasebnih odnosih, znotraj partnerstva ali družine, pa tudi v poklicnem življenju, v sklopu odnosov med sodelavci. Širše in splošno gledano pa smo manipulaciji podvrženi vsak dan preko oglasov in ostalih prodajnih taktik.
So decembrski prazniki tudi za vas vir bolečine in stisk?
December je kot zadnji mesec v letu povezan s simboličnimi zaključki vseh vrst, ki jih radi obeležujemo z decembrskimi praznovanji, obdarovanji in druženjem z najbližjimi. A mesec ima tudi svojo temno plat, ki se največkrat kaže v različnih čustvenih stiskah. Osamljenost, finančne težave, nerazrešeni vzorci iz izvorne družine, pomanjkanje družabnih stikov in konflikti v partnerstvu so le nekateri od razlogov, zakaj decembra na površje priplavajo tudi težka občutja in trpljenje.
Bi se najraje izognili družinskim srečanjem?
Čeprav je december mesec veselja in zabav, druženja s prijatelji, obdarovanja ter malce počitka, pa je to tudi mesec, ki včasih celo poglobi družinske spore. Mnogo družin namreč ohranja tradicionalen ritual skupnih večerij, ko se člani ponovno zberejo in skupaj praznujejo zaključek leta. Pa ste vedeli, da je prav to eno od najbolj čustveno napornih srečanj, ki bi se mu številni najraje izognili?
V primežu toksične produktivnosti, ki je pot do izgorelosti
V preteklosti se je izraz toksična produktivnost uporabljal predvsem v povezavi z deloholizmom – torej z ljudmi, ki svoje delo uporabljajo ali bolje rečeno zlorabljajo za bežanje pred seboj. V današnjem času se toksična produktivnost nanaša na osebe, ki delajo prek svojih dolžnosti ali celo zmogljivosti. Pojav je postal še toliko bolj opazen v času pandemije, saj so pri delu od doma meje med delom in zasebnim življenjem postale precej zabrisane.
Kakšen naj bo odnos med odraslimi otroci in starši?
Veliko vsebin o starših in otrocih se nanaša na najzgodnejše obdobje življenja, precej manj pa je govora o odnosih v odraslosti. Tako starši kot že odrasli otroci so odgovorni za oblikovanje, vzdrževanje in upravljanje odnosov, kar vključuje vzpostavljanje in vzdrževanje stikov, iskanje kompromisov ter prijetnih načinov za povezovanje in bogatenje odnosov.
Kako nas otroštvo oblikuje?
Prav tako kot temelji hiše so tudi izkušnje iz otroštva osnova, na kateri gradimo življenje. Če ti temelji niso trdni, kar pomeni, da imamo čustvene razpoke in rane, lahko to vpliva na strukturo našega življenja v odraslosti.
Dr. Mirjana Radovanović: Pri alkoholizmu ogromno vlogo igra 'biološka ranljivost'
Z manj tveganim pitjem alkohola po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje označujemo količino alkohola, ki za večino zdravih odraslih ljudi pomeni relativno majhno tveganje, da bi škodovala našemu zdravju. A ta količina ni priporočljiva. Z dr. Mirjano Radovanović, dr. med., spec. psih., smo se pogovarjali o tem, kdaj lahko pri uživanju alkohola govorimo o zlorabi, kakšni so znaki in simptomi, kako vpliva na dinamiko družine, kakšni so genetski faktorji pri tej bolezni in kako zelo je naša družba na eni strani še vedno zelo tolerantna do alkohola, na drugi strani pa sta bolezen odvisnosti od alkohola in zdravljenje le te še vedno precej stigmatizirana.
Smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo?
Kakšen odnos imamo kot družba do umiranja, zakaj se bojimo staranja? Zakaj smrt odrivamo na stran, kot da ne bi bila del življenja in ne zgolj nasprotje le tega? Z lastnim umiranjem, predvsem pa s smrtjo bližnjega se je težko, včasih skoraj skrajno nemogoče sprijazniti, a kot pravijo v Slovenskem društvu hospic, je tudi smrt naravni element živega.
Za debelost so lahko krivi tudi hormoni! Preverite, kdaj
Prekomerna telesna teža in debelost negativno vplivata na naše psihofizično zdravje. O tem ni dvoma, in čeprav si težko priznamo, hitro občutimo posledice odvečne telesne teže: boleči sklepi, bolečine v hrbtenici, otekanje nog, utrujenost, slabo počutje in morebitne številne druge hujše, tudi psihične posledice.
Žalost ni edini simptom, ki kaže na depresijo
Za depresijo zboli kar 8 do 10 odstotkov ljudi. Marsikdo jo zamenjuje z žalostjo ali slabim razpoloženjem. Depresija je pravzaprav duševna motnja, ki lahko spremeni naše doživljanje, čustvovanje in vedenje. Gre za funkcionalne in strukturne spremembe v možganih, ki se ne kažejo zgolj in samo skozi žalost. Kateri so preostali simptomi depresivnega stanja?
'Zaslepljena slika o drugih nas lahko pahne v obup.'
Prepogosto in predolgo poseganje po elektroniki v največ primerih prizadene otroke in mladostnike. Poleg doseganja slabših ocen v šoli lahko privede prekomerno uporabljanje elektronskih naprav do razvoja motnje v pozornosti skupaj s hiperaktivnostjo.
EGOIZEM
Spoštovana gospa doktor! imam vprašanje in sicer če sem egoistka? Zelo na kratko,imam 45 let, že od rojstva sem imela tesen vseživljenski odnos s svojo teto, ki je obenem tudi moja birmanska botra. Te...
Upad spolne želje in možni vzroki
Pozdravljena, Pred leti sva imela z možem težave, predvsem jih je imel on z nedoseganjem erekcije. Takrat sva poiskala pomoč tudi v vaši ambulanti in zadeva se je za nekaj časa popravila. Mož vsak ...
Izbira partnerja in nestrinjanje družine
Pozdravljeni glede na to da ste psihiatrinja,ki se ukvarja z parterskimi odnosi,da mi pomagate z nasvetom kako naj svoji družini (očeta in matere žal nimam več žive,imam samo brata)razložim da pri sv...
Sestra - obvladovanje jeze
Pozdravljeni, v družini se je pojavil problem, sestra stara 19 let ima težave s komunikacijo in obvladovanjem jeze. Sprva smo mislili, da je to težava samo v domačem okolju - med družinskimi ...
Težave v družini
Pozdravljeni! imam problem. stara sem 18 let.v času šolanja živim pri očetu in njegovi partnerki. oče je zelo vredu in se dobro razumeva. problemi pa nastanejo pri njegovi partnerki. z mano ravna kot ...
Slabi družinski odnosi
Pozdravljeni! Ni prvič, da poskušam razložiti situacijo, v kateri se nahajam, vendar ne vem, če bom navedla vse, kar je pomembno, bi pa vseenoprosila za vaše mnenje oz. nasvet: stara sem 24 let, živim...
Preganjalne psihotične motnje
Pozdrav! zanima me naslednje: v družini imamo osebo, za katero menimo da je občasno motena. ne pogovarja se z nikomer ne s s sosedi, ne s očetovimi brati, sestrami, skratka z nobenim razen z otroki,...
Čustvena odcepitev v družini
Vsak od nas je del družinskega sistema, v katerem ima svojo vlogo. Preplet zapletenih odnosov, družinski vzorci, zamere, zlorabe in pomanjkanje razmejitev včasih pripeljejo tudi do čustvene odcepitve (ang. cut off), s katero se prekinejo vsa težja občutja, ki jih nekdo v družini doživlja. Odcepitev od neke osebe traja več mesecev, let, lahko tudi celo življenje.
Psihopati, plenilci brez vesti
Predstavljaje si, da ste prenehali kaditi in da vas še vedno občasno preganja želja po kajenju. V eni od takih kriz svojemu partnerju potožite, kako močno si želite cigarete. Partner vam prijazno reče, da se ni vredno tako mučiti in da kar prižgite eno. Ker ste v resnici le iskali zunanje dovoljenje, da malo skrenete s poti, z olajšanjem potegnete prvi dim. Partner pa vas hladno pogleda in pravi: »Saj sem vedel, da ne boš zdržala.«
Bi prepoznali, da se spopadate z narcisistično motnjo?
Narcisistična motnja postaja vse pogostejša v potrošniški družbi, kjer se vse več časa posveča uveljavljanju in uspehu posameznika, malo pa v medsebojne odnose in graditev le-teh. Psihoterapevtka Biserka Ilin, dr. med, takoj pojasnjuje, kako lahko narcisistična motnja vpliva na naše življenje in zakaj jo sploh razvijemo.
Zakaj bi morali seksati čim pogosteje?
Čeprav bi si mislili, da spolnost ni pomemben del našega zdravja in da morda ni ključna pri našem telesnem počutju, pa temu žal ni tako. Spolnost je del odraslega življenja, ki je pomembna tako kot zdrava prehrana, vadba in aktivnosti, ob katerih se sprostimo in zabavamo. Preverite, zakaj.
