duševne stiske
Kje je nasilja med mladimi več, v srednji ali osnovni šoli?
Projekt Od Alje do Žana se osredotoča na duševne stiske otrok in mladostnikov ter spodbujanje odprtega pogovora o težavah in medvrstniškem nasilju. Podpirajo ga Fundacija predsednice Republike Slovenije, Ustanova Alma in druge organizacije, vodi pa ga dr. Anica Mikuš Kos s strokovnjaki s področja pedagogike, psihologije in socialnega dela.
Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi: Kako šole krepijo svojo vlogo pri zaščiti in podpori duševnega zdravja otrok
V času, ko se duševne stiske otrok in mladostnikov v Sloveniji strmo povečujejo, je projekt Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi zasnovan kot konkretna rešitev. Njegov cilj je prispevati k preoblikovanju šolskega okolja v prostor, kjer otroci ne bodo le pridobivali znanja, temveč bodo našli tudi podporo, razumevanje in občutek varnosti.
Slovenija, prebudimo se: Duševne stiske otrok kličejo po našem odgovoru
Slovenija, poglejmo resnici v oči: naši otroci trpijo. Za nasmehi in šolskimi klopmi se skrivajo zgodbe, ki jih premalokrat slišimo – zgodbe o anksioznosti, osamljenosti, vrstniškem nasilju in nemoči. Statistike niso le suhi podatki na papirju, ampak so odsev realnosti, ki kliče po takojšnjem ukrepanju.
Prvi koraki po zdravljenju raka dojke
Zaključek zdravljenja raka dojk je pomemben mejnik, ki pa s seboj prinaša tudi nove izzive. Mnoge ženske se znajdejo pred vprašanji, kako nadaljevati svoje življenje in kako skrbeti za svoje zdravje, da bi zmanjšale tveganje za ponovitev bolezni.
8 opozorilnih znakov, da potrebujete psihologa
Vsak od nas se kdaj znajde v težavah, katerim sami nismo kos. Kateri znaki kažejo na to, da bi bilo najbolje, da poiščemo strokovno pomoč, preden ne zabredemo pregloboko?
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
Simptomi fibromialgije lahko spominjajo na simptome artritisa
Fibromialgija je pogost in kroničen sindrom, ki povzroča telesne bolečine, z njimi pa tudi duševne stiske.
5 načinov, kako lahko enostavno poskrbimo za duševno zdravje
Sodoben življenjski tempo je nemalokrat krut do našega fizičnega in psihičnega zdravja. Za slednjega pa vseeno lahko poskrbimo že z malimi in preprostimi navadami. Z nekaj preprostimi spremembami v vsakdanjem življenju lahko izboljšamo svoje duševno zdravje in povečamo občutek notranjega zadovoljstva.
''Dolgoročne posledice lahko pričakujemo pri posameznikih, ki bodo preskočili proces žalovanja''
Naravne katastrofe, kot so poplave, ki so prizadele Slovenijo, ne povzročajo le materialne škode. S seboj nosijo 'opustošenje' tudi na področju duševnega zdravja. Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo duševne stiske poznale šele čez nekaj časa, dodatno pa je potrebno že zdaj nasloviti pomembnost pravočasnega iskanja pomoči! O tej tematiki smo se pogovarjali z Jasno Kordić Lašič, dr. med., spec. psih.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
Gabor Maté: 'Travma ni tisto, kar se ti zgodi'
Vedno več zdravnikov in ostalih strokovnjakov v zdravstvenih krogih poudarja povezavo duševnega in telesnega zdravja, pa tudi pomen vpliva travme iz otroštva in normalnega razvoja v tem obdobju. Gabor Maté je zdravnik, pisatelj in kot ga imenujejo mnogi danes: guru za samopomoč. Širši javnosti je bil predstavljen pred mesecem, ko se je na spletu pojavil s princem Harryjem.
Kaj povzroča dismorfno motnjo?
Osebe z dismorfno motnjo doživljajo hude duševne stiske zaradi namišljene telesne hibe ali manjše lepotne napake. Imajo neustrezno predstavo o lastnem telesu, zanje pa je značilno, da skušajo svojo 'napako', četudi to ni, skriti.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Ne boste verjeli, kakšen vpliv imajo živali na ljudi
Vsi, ki imate doma vsaj enega hišnega ljubljenčka, se boste gotovo strinjali, da ta v dom prinese obilo veselja, pozitiven vpliv družbe živalskih prijateljev na fizično, kognitivno in duševno zdravje ljudi pa potrjujejo tudi številne raziskave. Sploh tistim, ki vam decembrski čas ne prinaša pričakovanega veselja, ampak poglablja občutke osamljenosti in tesnobe, bo družba hišnih ljubljenčkov v veliko pomoč.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Temna empatija – tanka meja med ravnovesjem in patologijo
Empatija pomeni iskati odmeve druge osebe v sebi, pravi misel Mohsina Hamida. Nedvomno gre za pozitivno lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi, pa tudi prepoznamo, razumemo in delimo široko paleto čustev in občutkov. Toda kaj se zgodi, ko empatija doseže skrajne ravni in postane nezdrava?
Kaj se zgodi, če se ne ustavimo pravočasno?
Vsakodnevni stres, najrazličnejše skrbi, dvomi, brezvoljnost in nezadovoljstvo s samim seboj so žal vse pogostejše težave tudi mlajših generacij, ki se soočajo s pomembnimi življenjskimi izzivi, pa naj gre za osamosvojitev, težave v partnerstvu, grajenje kariere ali iskanje samega sebe. Posledično se številni soočajo z duševnimi stiskami, ki jih ovirajo na različnih področjih. Ste tudi vi med njimi? V nadaljevanju preverite, kako si lahko pomagate.
Britanska kraljeva družina in njeno spopadanje s stigmo duševnega zdravja
Danes se o duševnem zdravju, na srečo, govori veliko več kot prej, prav tako pa o pomembnosti izražanja čustev in ne označevanju le-teh s 'slabimi' ali 'dobrimi'. Čustva in občutja zgolj so. Niso ne slaba ne dobra, vsekakor pa obstaja ves repertoar – od izjemno prijetnih do skrajno neprijetnih.
Kako lahko pomagaš prijatelju, ki se bori z depresijo ali tesnobo?
Ko gre za duševno zdravje, zlasti kadar so posameznikove razmere precej slabe, je treba k človeku pristopiti previdno.
Anksioznost in depresija: vse, kar morate vedeti
Kakšne so razlike med aksioznostjo in depresijo? Je mogoče, da imamo istočasno eno in drugo? Kakšni so vzroki za eno in drugo, kako prepoznamo simptome in najpomembnejše, kam se lahko (pravočasno!) obrnemo po pomoč?
Nezdravljena psoriaza – tleči plamen v telesu
Psoriaza oziroma luskavica je danes bolezen, s katero je mogoče kakovostno živeti, vendar pa je še vedno zelo stigmatizirana, zato jo bolniki pogosto skrivajo in ne poiščejo zdravstvene oskrbe. ''Ker pri nezdravljeni psoriazi v telesu lahko tlijo različne druge težave in ker danes lahko učinkovito pomagamo tudi bolnikom s hujšimi oblikami te bolezni, vsem toplo svetujem pravočasen obisk pri zdravniku,'' je na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom psoriaze, ki ga obeležujemo 29. oktobra, poudaril dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Kaj je radikalno sprejemanje?
Radikalno sprejemanje temelji na predpostavki, da trpljenje ne izhaja neposredno iz bolečine, temveč iz navezanosti na njo. Korenine segajo v budizem in v psihološko paradigmo Carla Rogersa, ki je trdil, da je sprejemanje prvi korak, ki vodi k spremembam.
Prim. prof. dr. Zmago Turk, dr. med.: Gre za to, da je v integrativni medicini izjemen potencial
Zagotovo ste že slišali za alternativno medicino, manj verjetno pa je, da poznate tudi integrativno in komplementarno medicino. V poplavi informacij – preverjenih, pa tudi tistih nepreverjenih – nas je zanimalo, katere metode in oblike komplementarnega zdravljenja so sploh preverjene in znanstveno potrjene ter katere ne, navsezadnje pa, kako je to področje urejeno pri nas. Govorili smo s prim. prof. dr. Zmago Turkom, dr. med. revmatologije in akupunkturologom, ki velja za začetnika in enega največjih zagovornikov komplementarne medicine pri nas.
Miti o duševnem zdravju, ki so nevarni
Pogosto na internetu in v vsakdanjem pogovoru naletimo na številne mite v zvezi z duševnim zdravjem. Četudi so določeni miti izrečeni 'mimogrede', so številni lahko zelo nevarni. Poglejmo si pet najpogostejših.
''Stigmatizacija težav v duševnem zdravju je še vedno prevelika''
Kakšne so razmere na področju duševnega zdravja mladih v času trenutne epidemije in v povezavi z njo? V medijih lahko poslušamo o vplivih na ekonomijo in na splošno na ves sistem, premalo poudarka pa dajemo svojemu splošnemu duševnemu zdravju predvsem duševnemu zdravju mladih, za katere so trenutne razmere vse prej kot lahke.
Veste, kaj je somnifobija?
Takšnih in drugačnih motenj, ki so povezane s spanjem, je kar nekaj, mednje pa lahko umestimo tudi somnifobijo, pri kateri gre za tesnobo in strah ob misli na odhod v posteljo. Ta fobija je znana tudi kot hipnofobija, klinofobija, spalna tesnoba ali preprosto strah pred spanjem.
Gaja Ribič: Pomoči je v teh časih premalo
Gaja Ribič je 23-letna študentka zdravstvene nege, ki jo večina mladih in malo manj mladih pozna z družbenih omrežij, saj objavlja iskrene, lepe in malo manj lepe trenutke svojega vsakdanjika. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako najde čas zase, kakšne so prednosti in slabosti zgodnjega starševstva in predvsem o tem, kakšen nasvet bi danes dala mlajši sebi.
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Šumenje v ušesih lahko privede do izgube sluha
Tinitus, kakor strokovno rečemo šumenju v ušesu, je neprijeten pojav, ki lahko močno poškoduje sluh. Bolniki s tinitusom slišijo zvoke, ki izvirajo v ušesu, opisujejo pa jih kot zvonjenje, brnenje, žvižganje ali šumenje. Včasih se zvoki stopnjujejo celo s srčnim utripom, pogosteje pa so enakomerni in nenehno prisotni.
