duševno zdravje otrok in mladostnikov
Zakaj smo priča naraščanju primerov anksioznosti in depresije med mladimi?
V zadnjih desetletjih smo priča izrazitemu porastu primerov anksioznosti in depresije med mladimi, kar predstavlja resen izziv za zdravje na globalni ravni. Mnogi strokovnjaki opozarjajo na različne dejavnike, ki prispevajo k temu trendu, vključno s spremembami v družbeni dinamiki, tehnologiji, izobraževalnem sistemu in celo zdravstvenem sistemu.
Kje je nasilja med mladimi več, v srednji ali osnovni šoli?
Projekt Od Alje do Žana se osredotoča na duševne stiske otrok in mladostnikov ter spodbujanje odprtega pogovora o težavah in medvrstniškem nasilju. Podpirajo ga Fundacija predsednice Republike Slovenije, Ustanova Alma in druge organizacije, vodi pa ga dr. Anica Mikuš Kos s strokovnjaki s področja pedagogike, psihologije in socialnega dela.
Razumevanje vpliva učnih pritiskov na duševno zdravje otrok
Učno okolje danes ni več le prostor za pridobivanje znanja, ampak tudi prostor, kjer se mnogi otroci in mladostniki srečujejo z različnimi duševnimi izzivi. Povečani učni pritiski, pričakovanja učiteljev, staršev in vrstnikov so glavni dejavnik, ki vpliva na duševno zdravje mladih. Kot poroča Verywellhealth, pretiran stres zaradi šolskih nalog, testov in izpitov lahko privede do tesnobe, depresije in drugih duševnih težav.
Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi: Kako šole krepijo svojo vlogo pri zaščiti in podpori duševnega zdravja otrok
V času, ko se duševne stiske otrok in mladostnikov v Sloveniji strmo povečujejo, je projekt Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi zasnovan kot konkretna rešitev. Njegov cilj je prispevati k preoblikovanju šolskega okolja v prostor, kjer otroci ne bodo le pridobivali znanja, temveč bodo našli tudi podporo, razumevanje in občutek varnosti.
Slovenija, prebudimo se: Duševne stiske otrok kličejo po našem odgovoru
Slovenija, poglejmo resnici v oči: naši otroci trpijo. Za nasmehi in šolskimi klopmi se skrivajo zgodbe, ki jih premalokrat slišimo – zgodbe o anksioznosti, osamljenosti, vrstniškem nasilju in nemoči. Statistike niso le suhi podatki na papirju, ampak so odsev realnosti, ki kliče po takojšnjem ukrepanju.
''Dolgotrajna stiska lahko vodi k slabšemu splošnemu zdravju''
Kako sta povezana socialna ogroženost in splošno zdravje? Kako revščina, pomanjkanje osnovnih dobrin, vpliva na otrokov fizični in psihični razvoj? Goli in osnovni potrebi vsakega od nas sta hrana in voda. In če tega ni? Zanimalo me je, kakšno je trenutno stanje socialne ogroženosti med otroki in družinami, še bolj kot statistika, pa me je zanimalo, kako konkretno pomanjkanje osnovnih dobrih in zanemarjane osnovne potrebe, vpliva na otrokov razvoj. Odgovarja Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja poteka pod sloganom 'Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica'.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
Psihološka pomoč na voljo v zdravstvenih ustanovah in na kriznih telefonih
Ujma, ki je Slovenijo prizadela v preteklih dneh, je številnim odnesla vse, kar so imeli, številni bodo ob šoku potrebovali tudi psihološko pomoč. STA objavlja seznam organizacij in telefonskih številk, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in kjer lahko državljani poiščejo pomoč.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
Kako nevarno je preurejanje slik na družbenih omrežjih?
Z vseh strani poslušamo svarila strokovnjakov, kako pretirana uporaba družbenih omrežjih škoduje mentalnemu zdravju otrok in mladostnikov ter mladih odraslih. Kaj pa odraslih? S(m)o res tako imuni na vplive?
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Nastajajoča odraslost: povezava med puberteto in odraslostjo
Ste že veliki, a hkrati majhni ... Na trenutke se počutite tako odraslo, v drugih situacijah pa ugotovite, da nimate pojma. Če vas vprašamo, ali se imate za odrasle posameznike, boste zagotovo odgovorili z da, seveda, v resnici, lahko si priznate čisto po tiho, pa ne veste, kako se glede tega počutite. Starost od 18 do 25 let je lahko zelo zahtevna in polna izzivov.
Na koga se lahko obrneš, če si v stiski?
V zadnjem času se vedno bolj opozarja na naraščanje stisk in duševnih težav otrok in mladostnikov. Kam se lahko obrneš po pomoč, kdo ti lahko pomaga in na kakšen način?
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.
Psihiatrinja svetuje, kako pomagati mladostniku v stiski
Čas, ko mladostnik postaja odrasel človek, je poln čeri, ki se jim ni vedno lahko ogniti, zato ni nič čudnega, da jih v tem občutljivem obdobju toliko zadene vsaj ob kakšno. Kako priskočiti na pomoč, smo se pogovarjali s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.
'Zaslepljena slika o drugih nas lahko pahne v obup.'
Prepogosto in predolgo poseganje po elektroniki v največ primerih prizadene otroke in mladostnike. Poleg doseganja slabših ocen v šoli lahko privede prekomerno uporabljanje elektronskih naprav do razvoja motnje v pozornosti skupaj s hiperaktivnostjo.
Kar 411 Slovencev si je lansko leto vzelo življenje
V Sloveniji je v letu 2017 samomor storilo 411 ljudi. Samomor je v veliki meri možno preprečiti in pri tem lahko sodeluje vsakdo. To odraža tudi letošnji slogan svetovnega dneva preprečevanja samomora, ki se glasi: Skupaj za preprečevanje samomora.
Kako se spopasti z debelostjo?
Debelost je vse večji problem tako v svetu kot pri nas. Po nekaterih ocenah ima že več kot polovica Evropejcev prekomerno telesno težo, vse več težav z odvečnimi kilogrami pa imajo tudi otroci. O tem, kako premagati debelost in zakaj je ta sploh tako pogosta, smo se pogovarjali s sociologinjo mag. Dragico Marto Sternad.
