dusevne

Slabši spomin? Preverite, kaj počnete pri vsakem obroku!
Ali vas skrbi ohranjanje dobrega spomina? Strokovnjak za zdravje možganov opozarja na vsakodnevno navado, ki lahko škoduje kognitivnim funkcijam. Raziskava dr. Ramona Velazqueza razkriva, da lahko nepazljivo prehranjevanje, kot je uživanje hrane med drugimi dejavnostmi, prispeva k oslabitvi spomina, še posebej po 40. letu starosti. Ključno je zavedanje vpliva te navade na delovanje možganov in zavestno posvečanje pozornosti procesu prehranjevanja.

Vsi bi ga morali vključiti v svojo prehrano. Zdravniki razkrivajo, zakaj je pomemben vitamin K
Prisoten je v listnati zelenjavi, oreščkih, mesu in nekaterih oljih. Večji vnos tega vitamina ima lahko številne pozitivne učinke na zdravje.

5 neverjetnih dejstev o možganih
Možgani so zelo zapletena struktura. Vsebujejo milijarde živčnih celic, ki jih imenujemo nevroni, ki morajo komunicirati in delovati skupaj, da lahko telo normalno deluje.

Slovenija, prebudimo se: Duševne stiske otrok kličejo po našem odgovoru
Slovenija, poglejmo resnici v oči: naši otroci trpijo. Za nasmehi in šolskimi klopmi se skrivajo zgodbe, ki jih premalokrat slišimo – zgodbe o anksioznosti, osamljenosti, vrstniškem nasilju in nemoči. Statistike niso le suhi podatki na papirju, ampak so odsev realnosti, ki kliče po takojšnjem ukrepanju.

10 nasvetov za ohranjanje telesne in duševne energije skozi ves dan
Dnevi so lahko dolgi in naporni, še posebej, če nas utrujenost ujame sredi delovnika ali med pomembnimi opravili. Ohranjanje energije, tako telesne kot duševne, je ključnega pomena za produktivnost, dobro počutje in dolgoročno zdravje.

Najpogostejše duševne motnje v starosti
Obdobje starosti prinese večje mejnike in spremembe, kot so upokojitev, izguba bližnjih, telesne bolezni, sprememba v življenjskem slogu, kar lahko vpliva tudi na duševno zdravje.

Kaj je občutek upravičenosti?
''Občutek upravičenosti'' je osebnostna lastnost, ki temelji na prepričanju, da si nekdo zasluži posebno obravnavo ali priznanje za nekaj, zgolj za to, ker je, kar je. Rečemo lahko, da se občutek upravičenosti pogosto povezuje z občutkom absolutne večvrednosti in vsemogočnosti. Z drugimi besedami, ljudje s takšno miselnostjo verjamejo, da jim svet dolguje, ne da bi sami kdaj kaj dali v zameno.

7 simptomov motenj hranjenja, ki nimajo nič skupnega s težo
Ko pomislimo na motnje hranjenja, večina od nas najprej pomisli na obliko telesa, vendar strokovnjaki opozarjajo, da obstajajo še drugi subtilni znaki, ki kažejo, da ima nekdo nezdrav odnos do hrane.

To so posledice in vpliv marihuane
Marihuana, znana tudi kot 'trava', izvira iz rastline konoplje in jo je mogoče kaditi, piti ali jesti. Marihuana je droga, ki vsebuje spojine, ki lahko spremenijo um in telo ter lahko povzročijo zasvojenost in zdravstvene težave.

Vse, kar morate vedeti o socialni anksioznosti
Določena mera nervoze v nekaterih družbenih situacijah je popolnoma normalna. Normalno je denimo, da se počutimo nekoliko živčne, ko gremo na prvi zmenek ali na razgovor za službo.

Kaj povzroča dismorfno motnjo?
Osebe z dismorfno motnjo doživljajo hude duševne stiske zaradi namišljene telesne hibe ali manjše lepotne napake. Imajo neustrezno predstavo o lastnem telesu, zanje pa je značilno, da skušajo svojo 'napako', četudi to ni, skriti.

Vse, kar morate vedeti o ADHD
Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je stanje duševnega zdravja, ki lahko povzroči nenavadne stopnje hiperaktivnosti in impulzivnega vedenja.

Kaj povzroča nočne more?
Vsi smo imeli že vsaj enkrat v življenju nočno moro. Če do teh prihaja le občasno, so nekaj povsem normalnega. A ko postanejo pogoste, morda celo redne, lahko močno poslabšajo kakovost spanja in z njim načnejo tudi naše zdravje.

Histrionična osebnostna motnja: dramatično vedenje, ki vzbuja pozornost
Že izraz histrion, ki pomeni dramatično ali teatralno, nam razkrije, da gre pri histrionični osebnostni motnji za duševno stanje, za katero je značilna izrazita čustvenost in iskanje pozornosti. Te osebe svojo samopodobo gradijo na odobravanju in potrditvi drugih in imajo ogromno potrebo po tem, da so opažene. Motnja se običajno pojavi v obdobju najstništva ali zgodnji odraslosti ter vpliva na odnose in uspešnost pri delu.

9 tihih znakov motnje ADHD pri odraslih
Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je pogosta motnja, ki ima lahko včasih genetsko komponento in je lahko zapletena in težko razumljiva, pravi Roseann Capanna-Hodge, psihologija, strokovnjakinja za duševno zdravje.

Mejna osebnostna motnja: Kako jo prepoznati in kako se zdravi?
Mejna osebnostna motnja se nanaša na občutek in vedenje, ki se osebi, ki ju doživlja, zdita primerna in upravičena, čeprav so ravno ti občutki in vedenje tisti, ki povzročajo težave v življenju bolnika.

Kako podpreti prijatelja, ki ima duševno motnjo?
Teme o duševnih motnjah so za marsikoga težke in morda celo povezane s kančkom tabuja, še zlasti če prihajamo iz okolja, kjer se o tem ni nikoli govorilo. A vsi vemo, da so v današnjem času različne oblike duševnih stisk še kako prisotne tudi v obdobju najstništva, zato smo ti pripravili nekaj nasvetov, kako podpreti prijatelja, ki se spopada s težavami v duševnem zdravju.

Duševne motnje ne bi smele biti predmet norčevanja
Si tudi ti že opazil, da se v pogovorih nekateri vse prevečkrat norčujejo iz duševnih motenj?

11 simptomov anksioznih motenj
Anksioznost je običajen odziv na težje življenjske dogodke, ki nas premaknejo iz ustaljenega ritma in jih doživljamo kot bolj stresne. To je navadno menjava službe, prekinitev partnerskega odnosa, selitev, finančne težave, medosebni konflikti, težave z družino. Ko težje obdobje mine, težave navadno izzvenijo.

Kleptomanija se običajno začne v obdobju pubertete
Ste bili v trgovini že kdaj priča osebi, ki je med policami skrivaj kradla? Čeprav krajo pogosto povezujemo z osebami, ki si stvari finančno ne morejo privoščiti, pa je v nekaterih primerih kraja lahko tudi del posebne motnje, ki ji pravimo kleptomanija. Takšna oseba ne more obvladati želje po kraji predmetov, ki jih ne potrebuje. V tem primeru torej ne gre za potrebo, ampak za prisilo.

Vse, kar morate vedeti o shizofreniji
Ob izrazu shizofrenija si marsikdo zmotno predstavlja osebo, ki ima 'razcepljeno' osebnost oziroma disociativno motnjo identitete. A pozor – gre za napačno prepričanje, saj sta shizofrenija in razcepljena osebnosti dve različni duševni motnji. Pri shizofreniji gre predvsem za izgubo stika s resničnostjo, ki jo največkrat spremljajo prisluhi, prividi in druge spremembe v vedenju in čustvovanju. Po zadnjih podatkih ima v Sloveniji shizofrenijo okoli 20.000 ljudi.

Vse, kar morate vedeti o bipolarni motnji
Bipolarna motnja je duševna bolezen, ki jo zaznamujejo skrajni premiki v razpoloženju. Simptomi lahko vključujejo zelo čustveno povišano razpoloženje, imenovano manija. Vključujejo lahko tudi epizode depresije. Bipolarna motnja je znana tudi kot bipolarna bolezen ali manična depresija.

8 mitov o paničnih napadih
Pospešeno dihanje, razbijanje srca, občutek neobvladljivosti in izgube kontrole nad seboj, v nekaterih primerih tudi tunelski vid, so le nekatere od značilnosti paničnih napadov. Ti so za zunanjega opazovalca in tudi tistega, ki jih doživlja, izjemno dramatični in siloviti, a niso življenjsko ogrožajoči. Na srečo se jih da precej učinkovito zdraviti in tako ponovno prevzeti kontrolo nad življenjem.

Kakšno je življenje z visoko funkcionalno depresijo?
Posameznik, ki se bori z visoko funkcionalno depresijo, doživlja veliko simptomov velike depresije, vendar so ti nekoliko manj izraziti. To osebi omogoča, da v veliki meri normalno opravlja vsakodnevne obveznosti, hodi v službo, študira, skrbi za družino in ima normalne socialne stike. Navzven lahko deluje brez posebnosti, se pa bori v svoji notranjosti.

Na kakšen način sta povezani duševnost in hrana?
Mnogo ljudi se v trenutkih slabosti, žalovanja ali nezadovoljstva zateka k hrani. Na drugi strani pa so tisti, ki se v takšnih trenutkih hrani izogibajo. Ne ena ne druga skrajnost nista zdravi za naše fizično in duševno zdravje. Več o tem nam je v intervjuju razkrila socialna pedagoginja, geštalt izkustvena družinska terapevtka in psihoterapevtka Tina Korošec.

Takšni posamezniki so nenehno sumničavi in izrazito nezaupljivi
»Kako si paranoična!« »Ne poznam bolj paranoične osebe, kot je ona.« Omenjanje paranoje se je iz psihiatrične stroke preneslo tudi na ulice in postalo del izražanja laične javnosti. Z besedo paranoja oz. preganjavica običajno izražamo sume, da se v ozadju dogaja nekaj, kar ima vpliv tudi na nas. Stroka opisuje paranoidno osebnostno motnjo kot stanje nenavadnega ali ekscentričnega načina razmišljanja. Takšni posamezniki so nenehno sumničavi in izrazito nezaupljivi, tudi če nimajo čisto nobenega razloga za to.

Ko s hrano lajšamo stisko, žalost, osamljenost, tesnobo
Kompulzivno prenajedanje je motnja hranjenja, pri kateri posameznik v kratkem časovnem okviru nenadzorovano uživa ogromne količine hrane. Pri tem seveda ne gre za način hranjenja, ki ga vsake toliko izkusi skoraj vsak, zlasti ob praznovanjih in v času PMS- ja pri ženskah, temveč za bolj radikalno obliko prehranjevanja.

12 načinov, kako omiliti anksioznost
Ljudje, ki trpijo zaradi anksioznosti, so po navadi ljudje, ki veliko premišljujejo in se obremenjujejo s scenariji, ki se morda v resnici nikoli ne bodo zgodili. So v konstnantnem strahu in skrbeh, zato se počutijo anksiozno, v prsih jih lahko tišči in težje dihajo.

Posttravmatske motnje: Ko stresen dogodek pusti težje posledice
Doživetje izjemno stresnega dogodka lahko posameznika privede do posttratvmatske stresne motnje. Te so že od nekdaj sprožale veliko vprašanj. Zakaj se motnja razvije samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne? Je sploh ozdravljiva? Zakaj nekateri hitreje prebolijo težko izkušnjo? Motnja se navadno začne kot akutna stresna motnja in nato nadaljuje v obliki posttravmatske stresne motnje.

Spregovorimo na glas o eni najpogostejših psihiatričnih motenj
Depresija je druga najpogostejša psihiatrična motnja, takoj za anksioznostjo. Pri 10 odstotkih ljudi, ki se pri osebnem zdravniku oglasijo zaradi različnih fizičnih težav, gre pravzaprav za depresijo. Pa vendar o tej temi premalo govorimo.