gospodarska
Novartis tudi v Sloveniji umika PVC iz sekundarne in terciarne ovojnine
Lek, ki je del Novartisa, je že trinajstič prejel mednarodni certifikat Program odgovornega ravnanja – POR za za skrbno ravnanje in stalne izboljšave pri varovanju zdravja, varnosti pri delu ter varstvu okolja.
Anksioznost in depresivnost
Spoštovani! Stara sem 23 let. Že od nekdaj sem rahlo anksiozna oseba. To mi je povzročalo razne simptome kot so pretirano umivanje rok, obsesivno kompulzivne navade, rahlo hipohondrijo ipd. Večino teh...
Zaradi razpadanja vrednot vse več psiholoških motenj
Depresivne in anksiozne motnje so zadnja leta, predvsem od začetka gospodarske krize, v porastu, pravi predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Dobnik. K temu sta pripomogla negotovost s službo in tudi razpadanje osnovnih človeških vrednot v družbi.
Preprečimo ga!
Včasih je stiska posameznika prevelika, kar lahko vodi v samomor. Lani je zaradi te oblike prezgodnje umrljivosti umrlo 437 ljudi, med njimi 348 moških in 89 žensk. A samomor lahko preprečimo.
Nenavadni poklici, ki pomagajo ljudem!
Prostovoljec za medicinska testiranja, razvrščevalka spolov in očiščevalec ušes je le nekaj nenavadnih poklicev, ki so si jih izmislili ljudje v gospodarski krizi in s katerimi so si izboljšali finančno stanje.
VIDEO: Manj denarja, več debelih ljudi
Prekomerna teža povzroča nevarne bolezni, kot so srčno-žilna obolenja, diabetes, osteoporoza, nekatere vrste raka itd. Med strokovnjaki vzbuja skrb tudi gospodarska kriza, saj ocenjujejo, da bodo ljudje v tem času jedli cenejšo hrano, v kateri je več sladkorja in škodljivih maščob.
Recesija nam uničuje zdravje!
Evropska komisija in Svetovna zdravstvena organizacija opozarjata, da se bo zaradi finančne krize povečalo število obolenj. Ljudje bodo pogosteje zbolevali za različnimi oblikami raka, precej pa se bo povečao tudi število psihičnih bolezni. Kriza pa bo zaradi grozeče revščine in nezaposlenosti najverjetneje povzročila tudi povečanje mentalnih obolenj in samomorov. Kako se zaščititi in ukrepati, nam je razložila psihologinja Andreja Pšeničny.
