hospic
Kaj moramo vedeti o raku 4. stopnje?
Rak 4. stopnje je zadnja stopnja raka. Stopnja raka je orodje strokovnjakov za ugotavljanje, kako je rak napredoval in kako daleč se je razširil. Stopnje se gibljejo od 0 do 4. Rak 4. stopnje se imenuje tudi metastatski rak, ker se je razširil (metastaziral) na oddaljena področja telesa.
Ste že slišali za terminalno lucidnost?
Morda ste že slišali za pojav, ko umirajoča oseba, ki je bila še do nedavnega popolnoma zmedena, počasna, morda celo že nepokretna, nenadoma za nekaj časa razvije popolno mentalno jasnost, lahko postane celo zelo vesela in polna energije. Zakaj pride do tega stanja? Je to stanje resnično ali je zgolj mit?
Pogovor o smrti in umiranju
Ne govorimo radi o umiranju, izgubi, še manj o smrti, četudi je vse omenjeno del našega življenja. Četudi se izgube, umiranje in sama smrt zgodijo vsem nam. Maja Sodja je za 24ur.com govorila s Tejo Kleč, 47-letno oblikovalko, ki ima raka. Teji so onkologi predlagali, da bi se še naprej zdravila s kemoterapijo, odločila pa je se drugače. Poglejmo si prispevek Maje Sodja.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
'Ob prihajajoči smrti podporo potrebujejo tudi svojci umirajočega'
Zadnje obdobje življenja, ki s seboj prinaša umiranje in smrt, je tema, ki jo pogosto odrivamo na stran in še danes velja za precejšen tabu. A če bi se s takšnimi temami tekom življenja soočali sproti in šibkost dojemali in priznavali kot del življenja, bi bilo tudi umiranje lažje – naše in tisto, ki ga spremljamo. V Slovenskem društvu Hospic nudijo številne programe, ki uporabnikom brezplačno pomagajo v najbolj ranljivem obdobju življenja, med drugim pa delujejo tudi na področju spremljanja umirajočih bolnikov in njihovih svojcev na domu. O tem, kako dojemamo umiranje in kako si lahko pri tem pomagamo, smo govorili z Alenko Križnik, vodjo omenjenega programa v Slovenskem društvu Hospic.
'Trenutek, ko sta se poslovila od sina, je bil najbolj posvečen v njunem življenju'
V družbi, ki postaja vse bolj razdvojena in individualistična, edina valuta pa sta denar na računu in všečki na družbenih omrežjih, pomembne življenjske teme, ki so nekdaj veljale za osnovo življenja, vse bolj odrivamo na stran. Delno zanje preprosto nimamo časa, delno pa nas spravljajo v nelagodje, to pa je razlog, da jih odrivamo in se od njih umikamo. O umiranju, smrti in pomembnosti slovesa ter žalovanja smo govorili z Renato Jakob Roban, predsednico Slovenskega društva Hospic.
'Ne smrti, ljudje se bojijo bolečine pred njo'
Slovensko društvo Hospic že 28. leto stopa v stik s Slovenci v najbolj ranljivem obdobju njihovega življenja: ko se soočajo z izgubo najbližjega in celo, ko se soočajo z bližajočim se koncem svojega življenja. Zakaj umiranje in smrt še vedno veljata za tabu in zakaj bi bilo treba o tem veliko bolj naglas in iskreno govoriti ter se s tem tudi soočiti, smo tokrat klepetali z Andrejo Cilenšek, vodjo programa Prostovoljstvo pri omenjenem društvu.
Smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo?
Kakšen odnos imamo kot družba do umiranja, zakaj se bojimo staranja? Zakaj smrt odrivamo na stran, kot da ne bi bila del življenja in ne zgolj nasprotje le tega? Z lastnim umiranjem, predvsem pa s smrtjo bližnjega se je težko, včasih skoraj skrajno nemogoče sprijazniti, a kot pravijo v Slovenskem društvu hospic, je tudi smrt naravni element živega.
Namesto evtanazije paliativna oskrba? Kaj paliativna oskrba sploh je?
“Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo,” razloži dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., predsednica Združenja za paliativno in hospic oskrbo pri Slovenskem zdravniškem društvu in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Celostna oskrba pomeni, da bolnik dobi ne le medicinsko pomoč, kot je lajšanje bolečin oziroma obladovanje drugih simptomov. Podporo prejme tudi na psihološki in socialni ravni. Cilj je, da čim bolj kakovostno preživi zadnje obdobje. Težava je, da trenutno pri nas (pa tudi v tujini) paliativna oskrba še ne poteka, kot bi morala. Dolgo časa je bila to zapostavljena veja medicine, ki pa se danes pospešeno razvija. Slovensko zdravniško društvo meni, da bi z razvojem paliativne oskrbe, ki bi postala dostopna vsem državljanom, nehali govoriti o evtanaziji.
'Sem onkologinja, ki je zbolela za rakom. To sem se naučila'
Britanska onkologinja Victoria Lavin iz bolnišnice Christie Hospital je za The Guardian razkrila, kaj se je naučila, ko je sama zbolela za rakom dojke. Naučila se je marsikaj, česar prej kot zdravnica ni vedela, pravi. Danes na zdravljenje in bolnike gleda povsem drugače. ''Rak ni bitka, izguba las je pomembna in celo zdravnik, kot sem jaz, ne more biti pripravljen na učinke kemoterapije,'' je priznala.
'Morali bi biti vsi na Floridi, sedaj pa se oba borita za življenje'
Ceniti je treba vsak dan, ko smo zdravi, nas opominja naslednja zgodba. Marsikaj se žal lahko spremeni čez noč. Ameriška družina je načrtovala dopust na Floridi. Nato pa so najprej raka odkrili materi, čez en teden še očetu.
Poročila sta se. Najprej je umrl mož. Čez pet dni ona
Katie Prager je imela 26 let. Dalton Prager jih je imel 25. Oba sta imela cistično fibrozo, genetsko bolezen, pri kateri bolniki v povprečju doživijo 40 let. Poročila sta se pred petimi leti in bila presrečna, da sta doživela vsaj prekrasno ljubezensko zgodbo.
Veliko prezgodaj se je končalo mlado življenje
"Težko je opisati, kako je izgubiti nekoga, ki ga imaš rad, tako zgodaj. Še vedno poskušamo sprejeti, kar se dogaja," pripoveduje mati komaj 28-letne Sarah, ki je mnogo prezgodaj preminila zaradi raka na materničnem vratu. Bolezni, ki jo je mogoče preprečiti.
Tragična družinska zgodba
Ena je imela raka maternice, druga raka na jajčniku in materničnem vratu. Samo ena je preživela. Marilyn Canning je hčer Kayleigh posvojila, potem ko so jo njeni starši, odvisniki od heroina, zapustili, ko je bila stara pet let. Nato pa sta naenkrat obe zboleli.
Društvo Hospic ob 20-letnici z dražbo likovnih del
Slovensko društvo Hospic bo na svetovni dan paliativne in hospic oskrbe na Ljubljanskem gradu pripravilo dražbo likovnih del, s katero želijo obeležiti 20-letnico delovanja. Kot je za STA pojasnila predsednica društva Renata Roban, so prvotno načrtovali tudi mednarodno slikarsko kolonijo. Društvo se trenutno osredotoča na krepitev svojih programov.
Pol leta kasneje je še vedno živa …
Mlada Amy Howarth, ki so ji zdravniki napovedali le še šest mesecev življenja, vztrajno kljubuje svoji bolezni in je pol leta po tem, ko naj bi že umrla, še vedno živa.
Rodila prej, da bi osrečila umirajočo mater
Umirajoči 70-letni Ann Walters so zdravniki napovedali le še nekaj dni življenja in niso vedeli, ali bo doživela rojstvo svoje vnukinje. Prav zato se je njena hči odločila, da bo rodila prej in materi uresničila poslednjo željo.
Čudežno okrevanje malega dečka
Komaj dveletnemu dečku Robertu Aireyu so že v prvih letih življenja diagnosticirali nevarni pnevmokoki meningitis. Infekcija je povzročila serijo manjših možganskih kapi in krvnih strdkov, zaradi česar so zdravniki že skorajda obupali nad življenjem malega Roberta.
Si predstavljate, da bi se kaj takšnega zgodilo vam?
Velika Britanija je doživela nov čudež v medicini, potem ko je po šestih letih boja za preživetje danes 11-letni Callum Murray vendarle spet zaživel bolj običajno življenje. Potem ko so ga že hoteli poslati v hospic, je deček prestal kar 30 nevarnih operacij in s svojo voljo dosegel skorajda nemogoče.
Deklica lahko vsak trenutek umre
Kirsty Howard je na prvi pogled videti kot vsi drugi najstniki, njena soba je polepljena s plakati njenega idola Roberta Pattinsona in ravno je pustila svojega prvega fanta. A kljub temu se mora 16-letnica spopadati s kruto realnostjo, ki ji na vsakem koraku grozi s smrtjo.
''Mož umira, prosim, pridite čim prej!''
Sem prostovoljka slovenskega društva Hospic. Poklicala je žena bolnika, ki sem ga spremljala: “ Mož umira, težko diha, hrope in ne zaveda se več. Prosim, pridite, če morete!” “Bom prišla, medtem pa pokličite svoje otroke,” sem odgovorila.
Spoznajte zdravnico, ki podira tabuje o smrti
Specializirana zdravnica paliativne medicine Urška Lunder spremlja tiste najtežje bolnike, ki jih zaradi neozdravljivih bolezni čaka smrt. Pacientom in svojcem pomaga, da se soočijo z grozljivo diagnozo in da so njihovi zadnji dnevi, tedni, meseci čim lažji.
Slovensko društvo hospic
Slovensko društvo hospic
