izgorelost
Stres: Kako ubežati digitalnemu svetu in obvladati tesnobo
Stres je neizogiben, soočanje z njim pa veščina, ki ti lahko pomaga živeti bolj sproščeno in zadovoljujoče življenje. Čeprav stresa nikoli ne bomo povsem "premagali", lahko z dobrimi strategijami občutno izboljšamo svoj odnos do dela in preprečimo negativne učinke, kot je izgorelost (link do članka). V prvem delu (link) smo govorili o organizaciji časa in uporabi učnih tehnik, tokrat pa se bomo dotaknili izogibanja dela, sploh v povezavi z digitalno odvisnostjo.
'Preveč stresno življenje imam' – kako se soočiti z njim?
V prejšnjem članku (link) smo ugotavljali, ali doživljaš pozitiven ali negativen stres; z drugimi besedami, ali te stres omejuje v življenju in pri soočanju z zahtevami okolja. Če doživljamo preveč negativnega stresa, to hitro postane hud problem, ki lahko vodi tudi v izgorelost (link). Čeprav stresa nikoli ne moremo povsem odpraviti, saj je globoko zakoreninjen in evolucijsko pogojen, lahko najdemo konkretne, učinkovite strategije, ki nam pomagajo pri razvoju boljšega odnosa do dela.
10 nasvetov za posameznike, ki delate z osebami z demenco
Življenje z demenco prinaša številne izzive, tako za osebo, ki jo doživlja, kot za njene svojce. Ključnega pomena je razumevanje, potrpežljivost in prilagojeno ravnanje. Vsekakor pa vse omenjeno nikakor ni lahko.
Kdaj je stres še normalen in kdaj postane nevaren?
Stres je naravni odziv, ki nas je pri življenju ohranjal tisočletja. Ko so se naši predniki še potikali po savani, je ravno stres – sploh pa odziv boja ali bega – omogočil, da smo se hitro odzvali na nevarnost in zbežali (ali pa se borili s situacijo). Sodobni svet pa je vse skupaj obrnil na glavo; kar je nekoč pomagalo, zdaj po nepotrebnem omejuje naše življenje in ogroža naše zdravje. Kaj je torej dober stres in kaj nevaren stres in, najpomembneje, kako se boriti proti njegovim škodljivim učinkom?
Zakaj najstniki izgorevajo?
Izgorelost med mladimi narašča; kar smo še nedavno povezovali s krutim korporativnim okoljem in nerealnimi službenimi pritiski, je danes realnost marsikaterega najstnika.
Psihološka stabilnost: kako veste, da imate zdravo duševno počutje
Duševno zdravje je temelj življenjske kakovosti. Ne gre zgolj za odsotnost duševnih motenj, temveč za sposobnost uravnavanja čustev, jasnega mišljenja, obvladovanja stresa in ohranjanja odnosa s samim seboj ter drugimi. Psihološka stabilnost se kaže v številnih vsakodnevnih odzivih in občutkih – in ko vse deluje usklajeno, to ni naključje, ampak rezultat notranjega ravnovesja.
Izgorelost nadarjenega otroka – kako prepoznati opozorilne znake?
Vas zanima, kako pogosta je izgorelost nadarjenih otrok, kako je videti, kakšni so njeni učinki in kako jo preprečiti?
Prepoznajte simptome, preden bo prepozno
V sodobni družbi, kjer nenehno hitimo in se od nas neprestano pričakuje veliko, je iskanje ravnovesja med poklicnimi obveznostmi, družinskim življenjem in skrbjo zase vse prej kot enostavno. Pogosto nas številne obveznosti povsem prevzamejo, kar lahko vodi v dolgotrajno utrujenost in izgorelost. Zato je ključno, da znamo postaviti meje in poiskati ravnovesje ter izboljšati kakovost življenja.
Te simptome je potrebno jemati resno
V sodobni družbi, kjer smo nenehno izpostavljeni stresu, visokim pričakovanjem in hitremu tempu, utrujenost ni nič nenavadnega in jo pravzaprav slej kot prej izkusi vsak. Da pa ne bi prerasla v kronično izčrpanost ali celo izgorelost, moramo znake prekomerne utrujenosti jemati resno in pravočasno ukrepati.
Motnja hranjenja, ki prizadene ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1
Diabulimija je motnja hranjenja, ki prizadene ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1.
10 nasvetov za ohranjanje telesne in duševne energije skozi ves dan
Dnevi so lahko dolgi in naporni, še posebej, če nas utrujenost ujame sredi delovnika ali med pomembnimi opravili. Ohranjanje energije, tako telesne kot duševne, je ključnega pomena za produktivnost, dobro počutje in dolgoročno zdravje.
6 načinov, kako upočasniti tempo
V današnjem svetu, kjer so tehnologija, hiter način življenja in nenehni pritiski vsepovsod, je vse težje najti trenutke miru in počitka. Zdi se, da se dnevi hitijo mimo nas, medtem ko se trudimo slediti nalogam, obveznostim in pričakovanjem. Ta stalna hitenja pa vodijo v stres, izčrpanost in izgorelost. Iskanje načinov za upočasnitev tempa življenja postaja nujnost, če želimo ohraniti duševno in fizično zdravje.
Kako se učinkovito spopasti s kronično utrujenostjo?
Sodobna delovna mesta, na katerih večino časa presedimo, našemu telesu ne delajo usluge. Potem je tu še stres, ki je postal stalni spremljevalec na vsakem koraku sodobnega vsakdana. Dolgoročna kombinacija obojega lahko vodi v kronično utrujenost - tako telesa, kot tudi duha. Seveda si tega nihče ne želi, a hkrati nam je povsem jasno, da službe pač ne moremo pustiti, pa tudi stresu se ponavadi ni mogoče izogniti. Kako si torej pomagati?
Kako se stres manifestira v telesu?
Stres sproži odziv telesa na boj ali beg, kar povzroči val hormonov, kot sta kortizol in adrenalin. Vpliva na več delov telesa, vključno z glavo, srcem, trebuhom, hrbtom in rameni.
Ali veste zakaj ste utrujeni?
Utrujenost je pogost sindrom sodobnega človeka. Vse več ljudi se pritožuje, da jih utrujenost spremlja skozi daljše časovno obdobje in da se kjub počitku ali dopustu stanje ne spremeni bistveno. Tisto kar je pomembno vedeti je, da kronična utrujenost sodobnega človeka napogosteje ni posledica fizičnega napora ali parih neprespanih noči. Utrujenost sicer zaznamo kot skupek fizioloških stanj, ki se kažjo skozi telo, a najpogosteje, ko se obrnemo po pomoč zdravniku ni zaznati niti bistvenih odstopanj v splošni krvni sliki. Vzroke za utrujenost je potrebno iskati tudi v sferi duševnega zdravja. Še posebaj je smiselno preveriti kako znamo postavljati meje v zasebnem in poslovnem življenju ter kakšna je naša samopodoba.
Se te loteva poletna prokrastinacija?
Se te loteva poletno brezdelje? Se ti nič ne da? Nimaš motivacije, četudi obstajajo stvari, ki bi te zanimale? No, poletje je vsekakor čas, da postoriš stvari, za katere morda med letom nisi imel časa. Toda kako se spraviti? Svetuje in razkriva naš Oskar. Poglej si svež video.
Znaki, da se nevarno približujete izgorelosti
Izgorelost je resen in v današnjem času pogosto spregledan problem, ki se lahko pojavi pri ljudeh iz različnih poklicnih in osebnih okolij.
Znake je potrebno prepoznati takoj
Slabo delovanje jeter lahko poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, kot so ateroskleroza, visok krvni pritisk, srčni infarkt in kap. Prvi znak, da nam jetra ne delujejo večdobro, je lahko pridobivanje maščobe na trebuhu. ''Če jetra prenehajo učinkovito presnavljati maščobo, se maščoba začne nabirati okoli trebuha,'' pove ameriška zdravnica Sandra Cabot.
Kako upočasniti staranje?
Z rednim gibanjem, zdravo in uravnoteženo prehrano, izogibanjem stresnim situacijam ter dobrim spancem lahko močno izboljšamo kakovost življenja in ostanemo vitalni. Toda, ali ste vedeli, da lahko z aktivnim življenjskim slogom upočasnimo tudi staranje?
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
Se znaš pravi čas ustaviti?
Bi zase rekel, da se znaš pravi čas ustaviti? Se znaš pohvaliti in sprejemati komplimente? Na žalost je izgorelost postala zelo pogosta tudi med najstniki. Oskar se je tokrat s svetovalko pogovarjal ravno o tem, o pravočasnem postavljanju mej ... samemu sebi.
Od kje izvirajo občutki krivde?
Krivda je čustveno stanje, ki ga najlažje opišemo kot notranji konflikt, ker smo storili nekaj, za kar menimo, da ne bi smeli – ali nasprotno – ker nismo storili nečesa, za kar verjamemo, da bi morali. To lahko povzroči občutek, ki ne izgine tako zlahka in ga je v nekaterih primerih težko predelati – od tod tudi izraz, da krivda razjeda.
V primežu toksične produktivnosti, ki je pot do izgorelosti
V preteklosti se je izraz toksična produktivnost uporabljal predvsem v povezavi z deloholizmom – torej z ljudmi, ki svoje delo uporabljajo ali bolje rečeno zlorabljajo za bežanje pred seboj. V današnjem času se toksična produktivnost nanaša na osebe, ki delajo prek svojih dolžnosti ali celo zmogljivosti. Pojav je postal še toliko bolj opazen v času pandemije, saj so pri delu od doma meje med delom in zasebnim življenjem postale precej zabrisane.
CBD kapljice: Uporaba za stres, izgorelost in utrujenost
Delovna mesta so danes stresna. Temu primeren je tudi nivo kortizola (stresni hormon) v naši krvi. Kaj storiti? Uporaba CBD kapljic lahko poveča nivo stresa, ki ga naše telo še prenese brez posledic. V praksi to pomeni, da smo bolj pomirjeni. Naš nivo energije se poveča. Več o razlagi pa kasneje.
Kako demenca vpliva na življenje svojcev obolelega?
Svojci ob dolgoletni skrbi za osebe z demenco pogosto doživljajo občutke krivde, nemoči ali sramu. Za premagovanje negativnih občutij, ki sčasoma lahko vodijo v izgorelost, je nujno potrebno, da se svojci ves čas informirajo o bolezni in oblikah pomoči v skupnosti.
Kompulzivni rešitelji: nezadržna želja po pomoči drugim
Ste se kdaj vprašali, ali so lahko dobre namere in pomoč drugim škodljive? So, ko prestopimo mejo. Kompulzivni rešitelj oziroma pomočnik je lahko izjemno izčrpavajoča vloga, ki jo nekateri igrajo skozi vse življenje. Želeti pomagati drugim je zagotovo velikodušna lastnost, vendar lahko vodi tudi do ekstremnih vedenj.
Iskanje pomoči ni sramotno, saj pomeni odgovornost do samega sebe
Vsak posameznik se v življenju znajde na razpotju. Razlog so lahko partnerske ali družinske težave, konflikti na delovnem mestu, tesnobna občutja, stres in izgorelost, različne vrste odvisnosti in številne druge tegobe sodobnega časa. Iskanje pomoči se začne običajno takrat, ko se dlje časa vrtimo v vrtincu težkih občutij in se nam zdi, da ne vemo več, kako naprej. Vse, kar potrebujemo za spremembe v življenju, so prava mera motivacije, vztrajanje in terapevtski odnos, ki zdravi.
Čustva, ki jih potlačimo, se vrnejo
Jeza, žalost, strah, gnus, razočaranje, nepotrpežljivost, sram, ljubosumje … so čustva, ki bi se jim najraje izognili, če bi se jim lahko. Ampak čustva sama po sebi niso dobra in slaba, pravilna ali napačna, saj jih občutimo z razlogom, da nas nekaj naučijo. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko Branko Strniša in Kajo Strniša.
4 miti o stresu, ki so napačni in škodljivi
Ljudje imamo veliko napačnih predpostavk o stresu – od tega, kako pogost je, do tega, kako nevaren je dejansko lahko.
Preverite, ali so vaše nadledvične žleze izčrpane
Morda se sprašujete, kaj so nadledvične žleze? Gre za žleze, ki so izjemno pomembne za vaše zdravje in dobro počutje. Pomembno vlogo igrajo pri proizvodnji hormonov, ki jih vaše telo potrebuje. Še posebej v času, ko ste pod stresom, saj ustvarjajo odziv 'bojevanja'.
