izražanje občutkov in čustev
Zato pasivna agresija ubija odnose
Pasivna agresija je pogosto neopazen, a zelo škodljiv vedenjski vzorec, ki lahko razdira odnose in ruši zaupanje med ljudmi. Gre za izražanje jeze ali nezadovoljstva na prikrit način, namesto da bi te občutke odkrito izrazili. Ta tiha oblika agresije vodi v nesporazume, ustvarja zamere in ovira zdravo komunikacijo.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
Kaj se zgodi, če ne izražamo čustev?
Čustva so sestavni del človeške izkušnje in igrajo ključno vlogo pri našem dojemanju sveta ter medosebnih odnosih. Vendar pa se včasih znajdemo v situacijah, ko se odločimo zadrževati ali potlačiti svoja čustva. Zakaj je to na dolgi rok lahko zelo škodljivo?
Načini, kako se lahko soočiš z manj prijetnimi občutki
Vsi raje občutimo srečne občutke kot tiste, ob katerih se ne počutimo prijetno. A da lahko občutimo srečo, veselje, radost in zanos, se moramo naučiti občutiti in si dovoliti čutiti tudi manj prijetne občutke, kot so žalost, jeza in morda tudi ljubosumje.
Največji miti pop psihologije in znanost, ki se skriva za njimi
Kljub mnogim znanstvenim spoznanjem na področju psihologije smo v današnjem času še vedno obkroženi z miti, neresnicami in posploševanjem informacij. Koliko resnice se skriva v tem, da ljudje uporabljamo samo 10 odstotkov možganov? In ali je res, da nasmeh reši vse težave ter izboljša počutje? Se nasprotja res privlačijo? Veliko informacij še vedno temelji na starih prepričanjih, znanost pa na srečo z vsakim dnem znova odkriva zmote in resnice. Preverite 10 najbolj zanimivih.
Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.
Tipi razmejitev v partnerskem odnosu
Postavljanje razmejitev v odnosih je v zadnjem času priljubljena tema, o kateri se veliko govori. Malo manj pa so v ospredju razmejitve v ljubezni, ki so pomemben del vsakega zdravega partnerskega odnosa. Tokrat izpostavljamo predvsem pomen telesnih, spolnih, čustvenih, intelektualnih in finančnih meja.
Britanska kraljeva družina in njeno spopadanje s stigmo duševnega zdravja
Danes se o duševnem zdravju, na srečo, govori veliko več kot prej, prav tako pa o pomembnosti izražanja čustev in ne označevanju le-teh s 'slabimi' ali 'dobrimi'. Čustva in občutja zgolj so. Niso ne slaba ne dobra, vsekakor pa obstaja ves repertoar – od izjemno prijetnih do skrajno neprijetnih.
Kaj je čustvena praznina?
Ne čutim ničesar; ne veselja, ne žalosti, še jeze ne. Kot da bi bil v sebi prazen in občutek je neznosen, so pogosta pričevanja oseb, ki izkušajo čustveno praznino. Gre za stanje otopelosti, v katerem ne izražamo čustev in imamo občutek, da ne čutimo ničesar. V nadaljevanju preverite, zakaj do tega pride, kako takšno stanje preprečiti in tudi kako se z njim spoprijeti.
7 konkretnih načinov, kako lahko pomirite svoj um in telo v času stiske
Vsi vemo, kako je, ko se pojavijo sprva vznemirljive, rahlo neprijetne misli in občutki, zelo kmalu pa lahko, če se jim prepustimo, pademo v globok vodnjak strahu in občutek preobremenjenosti. V takšnih situacijah lahko zelo kmalu začnemo verjeti, da nad svojimi občutki in čustvi nimamo nadzora.
7 manj znanih vrst terapevtskih pristopov
Čeprav vsi poznamo psihoterapijo in svetovanje, na področju pomoči ljudem obstaja še veliko zanimivih pristopov, ki so lahko v pomoč klasičnim oblikam. Terapija s peskom, glasbo, knjigami, petjem, živalmi – to so le nekatere od zanimivih in nadvse sproščujočih metod, ki pomagajo pri različnih težavah s stresom, čustvovanjem ali težjih duševnih motnjah.
Kakšna je razlika med pozitivnim življenjskim pristopom in toksično pozitivnostjo?
Je lahko pozitivnosti preveč? Kaj sploh je toksična pozitivnost in zakaj je škodljiva? Poglejmo si tanko, resnično tanko, ločnico, ki ločuje zdravo samopodobo, samozavest in samospoštovanje ter tako imenovano škodljivo prepričanje, da 'ignoriranje problemov slednje odstrani'.
9 mitov o čustvih
Čustva – tako univerzalna in tako zelo osebna hkrati. Življenjsko pomembna, a še vedno zavita v tančico skrivnosti. Nietzsche je nekoč dejal, da smo pogosto najbolj nevedni ravno pri stvareh, ki so nam najbližje. V tem pogledu nam ni nič bližje kot lastna čustva, a kljub temu jih pogosto ne razumemo. Zakaj sploh čutimo? Imamo lahko nadzor nad čustvi? In kaj sploh so čustva?
Se spopadate s poporodno depresijo? Niste sami
Najmanj ena do dve ženski od desetih po porodu postaneta depresivni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto po porodu zaradi hujše tesnobe in/ali depresije trpi 1.800 do 3.600 žensk. Po navadi se pojavi v prvih šestih mesecih po porodu, lahko pa tudi pozneje. Zavedati se moramo, da ženska v času nosečnosti in predvsem po porodu doživlja drastične spremembe, ki so fizične, še bolj pa psihične. Spremenijo se njeno telo, samopodoba, zdravstveno stanje, razmerje v partnerstvu, spolnost in potek kariere. Veliko dejavnikov je, ki lahko vplivajo na duševno stanje.
Čustva, ki jih potlačimo, se vrnejo
Jeza, žalost, strah, gnus, razočaranje, nepotrpežljivost, sram, ljubosumje … so čustva, ki bi se jim najraje izognili, če bi se jim lahko. Ampak čustva sama po sebi niso dobra in slaba, pravilna ali napačna, saj jih občutimo z razlogom, da nas nekaj naučijo. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko Branko Strniša in Kajo Strniša.
Z risanjem in barvanjem nad stres in tesnobo
Kolikokrat ste se že zalotili, kako med dolgim telefonskim pogovorom ali sestankom rišete na list papirja različne like? Navadno so to kvadrati in krogci, spirale, križci in podobni simboli. Takšno risanje je običajno nezavedno in predstavlja neke vrste sprostitev napetosti in stresa, nekateri pa z njim preganjajo tudi dolgčas. A če se s preprostih simboličnih skic, ki jih imajo nekateri polne beležke, osredotočimo na risanje (tudi barvanje) v pravem pomenu besede, lahko odkrijemo, kako zelo lepa je ta dejavnost, ki človeka posrka v čisto drug svet. Svet miru in sprostitve. Če se torej vsakodnevno spopadate s stresom, se rešitev morda skriva prav v likovni umetnosti.
Jeza močno vpliva na naše zdravje in kakovost življenja
Vsaka minuta jeze nam ukrade 60 sekund sreče, pravi misel Ralpha Emersona. Ste kdaj razmišljali, kolikokrat in na kakšen način je jeza prisotna v vašem življenju? Ste med tistimi, ki se venomer jezijo ali med onimi, ki jih le redko katera stvar vrže iz tira? Če spadate med prve, je pomembno jezo ozavestiti, najti načine, kako se z njo spoprijeti in jo predelati. Jeza namreč močno vpliva na naše zdravje in kakovost življenja nasploh.
Prebujanje zatrtih in nedovoljenih čustev
Čustva so naš notranji kompas, ki nam kaže, kaj je za nas dobro in kaj ne. Namesto da vlagamo energijo v izogibanje, nadzor in zanikanje svojih občutkov, se jih moramo naučiti poslušati. Bolj ko si dovolimo začutiti vse, kar se poraja v nas, lažje se naučimo odzivati zdravo in učinkovito.
Vam vaša komunikacija pomaga v življenju ali vas ovira?
Asertivnost je učinkovita komunikacija, ki vsebuje dva bistvena elemeta - odločnost in sočutje do sogovornika. Z razvojem asertivnosti vplivamo na medosebne odnose in hkrati krepimo občutek lastne vrednosti. A kako sploh začeti?
Izražanje stisk pri otrocih
Pozdravljeni, ko je imel sin 5 mesecev, je njegov dedek (moj tast) umrl. Pri 4,5 letih je začel pogosto spraševati zakaj je moral umreti. Stvar se je stopnjevala do tega, da je vsak večer neutolažljiv...
Moteči zvoki
Pozdravljeni!Imam dokaj nenavadno težavo, ki v bistvu ni tako problematična, postaja pa vedno bolj moteča. Že kar dolgo imam probleme z "nevrotičnostjo", če lahko temu tako rečem. V bistvu sploh ne ve...
Samopoškodbe - rezanje
Jaz imam en problem.. Moja prijateljica se reže(stara je komaj 12 let)..in to zelo..enkrat si je že skoraj čisto prerezala žilo.. No in mene zelo skrbi zanjo..pa sem jii rekla da naj tega ne d...
Samopoškodovalno vedenje
Pozdravljeni! Stara sem skoraj 27 let in tako rekoč obupana. Že vrsto let se vrtim v začaranem krogu in nikakor ne najdem izhoda. Mislim, da sem zasvojena - s stiskanjem mozoljev. Ne mine dan, da ne b...
Otrokovo dojemanje smrti in izražanje jeze
Otrokovo dojemanje smrti 6 letni sin ob nezadovoljstvu odreagira zelo burno. Večkrat pravi da se bo kar ubil. Tega nikoli ne reče za druge. Tako odreagira predvsem kadar ne parira svojim vrstnikom al...
4 skrivnosti, kako opustiti globoko čustveno bolečino
''Zdelo se je, da je odnos čudovit in še nikoli v življenju nisem bila tako zaljubljena. Nato pa se je zgodilo. Bil je razhod, ki je bil zame popolnoma nepričakovan,'' za mindbodygreen.com piše Američanka Michelle D’Avella. ''Razhod, ki je povzročil tako hudo bolečino, da sem se je preprosto želela le znebiti. In sem se je.''
'Hvaležna sem za limfom'
Kristina Modic se je pred šestimi leti, pri komaj 33 letih, soočila s šokantno diagnozo – limfomom. Svojo na prvi videz 'smrtno obsodbo' je uspela z obilico poguma in volje spremeniti v pozitivno izkušnjo, to pa ji je vlilo dodatnih moči v boju z rakom.
Če duša trpi, lahko telo boli
Psihosomatska obolenja so posledica nakopičenih čustvenih napetosti in strahov, ki jih posameznik ne zna oziroma ne zmore izraziti drugače kot skozi telo in telesne organe. O psihosomatiki smo podrobneje povprašali psihoterapevtko dr. Andrejo Pšeničny.
