jeza
Dick Van Dyke razkriva navado, ki mu je pomagala do 100 let
Ko nekdo dočaka skoraj sto let in pri tem še vedno deluje vitalno, radovedno in umirjeno, je logično, da nas zanima, kako mu je to uspelo.
Najpogostejši simptomi hormonskega neravnovesja, ki jih ženske pogosto spregledajo
Hormonsko ravnovesje je temelj ženskega zdravja.
Čuječa srca na OŠ Olge Meglič: Kako krepimo psihično odpornost naših otrok
V prejšnjem članku smo govorili o tem, kako pomembna je psihična odpornost – tista notranja moč, ki našim otrokom pomaga obvladovati čustva, premagovati izzive in graditi zdrave odnose. Danes pa vas želimo povabiti bližje, v razrede na Osnovni šoli Olge Meglič, kjer to moč gradijo vsak dan z veseljem in preprostimi koraki.
Moško duševno zdravje: 7 opozorilnih znakov, da je čas za pogovor
Moški pogosto spregledajo ali potlačijo znake duševne stiske, kar lahko vodi v resne posledice za zdravje in odnose.
Kako prepoznati in obvladati nihanja razpoloženja v menopavzi
Menopavza je naravno obdobje v življenju ženske, ki prinaša številne telesne in čustvene spremembe. Med najpogostejšimi, a pogosto spregledanimi simptomi so nihanja razpoloženja. Od nenadne razdražljivosti do občutkov žalosti, tesnobe ali celo depresije.
Ste nezadovoljni z življenjem? Bodite pozorni na te subtilne znake
V današnjem hitrem tempu življenja je nezadovoljstvo pogosto skrito. Strokovnjaki za duševno zdravje opozarjajo na subtilne znake, ki jih morda prezremo. Prekomerna socializacija, fizične težave, povečana uporaba družbenih omrežij in razdražljivost so lahko posledica nezadovoljstva, ki ga globoko občutimo.
7 vsakdanjih navad, s katerimi uničujete svoja jetra – brez da bi se tega zavedali
Jetra so eden največjih in najpomembnejših organov v telesu, ki opravljajo ključne funkcije, kot so filtriranje krvi, odstranjevanje toksinov, presnova hranil v energijo ter skladiščenje vitaminov in mineralov. S svojimi navadami lahko jetrom močno škodujemo in s tem ogrozimo njihovo delovanje.
10 vsakodnevnih navad, ki krepijo duševno odpornost otrok (ne glede na njihovo starost)
Otroci danes odraščajo v svetu, kjer se vsakodnevno soočajo s številnimi izzivi – od šolskih pritiskov, socialnih primerjav do vplivov digitalnega okolja.
'Otrokom je treba prisluhniti in jim privzgojiti občutek za empatijo, pripadnost in sodelovanje'
11. in 12. aprila je v Žalcu potekalo tretje srečanje pedagoških delavcev desetih osnovnih šol, ki sodelujejo v pilotni fazi projekta Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi.
Ne spreglejte! Kako prepoznati, kdaj otrok potrebuje pomoč (tudi če ne pove)
Otroci pogosto izražajo stiske na načine, ki niso vedno očitni. Ta članek razkriva tri ključne znake, ki jih morajo starši in skrbniki opaziti – spremembe v vedenju, fizični simptomi in težave s spanjem ali prehranjevanjem. Razumevanje teh signalov je prvi korak k nudenju podpore in pomoči otrokom, ki se soočajo z izzivi.
Namesto kaznovanja lahko poslušanje in ustvarjalni pristopi pokažejo pot do razumevanja
Od Alje do Žana. Šole, ki slišijo.
10 vrst bolečine, ki so lahko povezane s čustvi
Psihosomatske bolezni so tiste, ki vključujejo tako um kot telo. To pomeni, da je bolezen posledica nakopičenih čustvenih napetosti, strahov in se izraža s telesnimi simptomi, kot je bolečina. Tu je seznam vrst bolečine, pri kateri je pogosto vzrok stres.
Kaj o našem zdravju pove srčni utrip?
Srce je votel mišični organ, ki leži sredi prsnega koša in telo preskrbuje s kisikom ter odstranja odpadne snovi. Gre za mišični organ s štirimi votlinami, stene pa se krčijo v natančnem zaporedju, da med vsakim utriopm potisnejo potrebno količino krvi ob najmanjši možni porabi energije. Frekvenca srčnega utripa pa je pomemben pokazatelj našega zdravja.
Tudi vi delate napako, ki povzroča raka in kap?
Če premalo spimo, imamo za 70 odstotkov manj celic, ki v našem telesu ubijajo raka. Pomankanje spanja so študije že povezale s pojavom raka želodca, prostate in dojk. Odrasli, ki spijo manj kot šest ur, pa naj bi imeli za 200 odstotkov večje tveganje za srčno ali možgansko kap. Spanje ni izbira, opozarja nevzroznanstvenik.
Vse, kar morate vedeti o astmi
Astma je kronično stanje, ki prizadene dihalne poti. Povzroča piskajoče in oteženo dihanje. Nekateri sprožilci vključujejo izpostavljenost alergenu ali dražilcu v okolju, virusom, vadbi in čustvenemu stresu.
Kam bežimo, ko se ustrašimo čustev?
Obrambni mehanizmi so del nas in zajemajo način delovanja. So nezdravi vzorci delovanja, h katerim se zatekamo, ko nismo sposobni sprejeti in/ali izraziti tistega, kar čutimo. Včasih in v določenih situacijah le-to ni mogoče, včasih pa si tega ne dovolimo sami.
8 opozorilnih znakov, da potrebujete psihologa
Vsak od nas se kdaj znajde v težavah, katerim sami nismo kos. Kateri znaki kažejo na to, da bi bilo najbolje, da poiščemo strokovno pomoč, preden ne zabredemo pregloboko?
Kako se soočiti s čustveno zavrnitvijo in ne izgubiti zaupanja vase?
Soočanje s čustveno zavrnitvijo je lahko eno najbolj bolečih in zahtevnih izkušenj v življenju. Ne glede na to, ali gre za romantično zavrnitev, izgubo prijatelja ali zavrnitev v poklicnem svetu, takšne izkušnje pogosto vplivajo na našo samozavest in zaupanje vase.
Kaj je fokalna distonija?
Fokalna distonija je nevrološka motnja. Povzroča nehotene gibe ali krčenje mišic v enem delu telesa. Bolniki imajo žariščno distonijo v vratu, očeh, čeljusti ali glasilkah. Fokalna distonija lahko vpliva tudi na zapestja, roke ali prste.
Zato pasivna agresija ubija odnose
Pasivna agresija je pogosto neopazen, a zelo škodljiv vedenjski vzorec, ki lahko razdira odnose in ruši zaupanje med ljudmi. Gre za izražanje jeze ali nezadovoljstva na prikrit način, namesto da bi te občutke odkrito izrazili. Ta tiha oblika agresije vodi v nesporazume, ustvarja zamere in ovira zdravo komunikacijo.
Najpogostejši miti o botoksu in resnice, ki jih morate poznati
Botoks že desetletja spada med najbolj priljubljene kozmetične tretmaje za zmanjševanje gub in pomlajevanje kože. Kljub njegovi učinkovitosti pa se še vedno srečuje z vrsto mitov, ki pogosto zasenčijo dejanske učinke in varnost postopka. Ali botoks resnično spremeni obraz v "zamrznjeno masko"? Je škodljiv ali zasvoljiv?
Kakšni so znaki in simptomi depresije pri moških?
Moški, ženske in ljudje vseh spolnih identitet lahko kadarkoli v življenju zbolijo za depresijo. Depresija je resno stanje, ki vpliva na človekovo razmišljanje, čustvovanje in delovanje.
So lahko bolečine v trebuhu povezane s tesnobo, stresom in celo jezo?
Že dolgo časa je znano dejstvo, da so naši možgani in črevesje nenehno v povezavi. Zato niti ne preseneča dejstvo, da bi lahko bili tesnoba, stres in celo čustvo, kot je jeza, povezani s težavami v trebuhu, pa tudi obratno!
Samozavest izvira iz tebe (in ne iz drugih)
Samozavest je zelo izmuzljiva tema. Veliko ljudi na prvi pogled deluje samozavestno, ko pa si nekaj časa z njimi, hitro ugotoviš, da je vse skupaj le krhka maska. Drugi na prvi pogled delujejo čisto povprečno, ko pa si nekaj časa z njimi, nenadoma ugotoviš, da imajo globoko in trdno jedro, ki ga malokatera stvar zamaje.
Mateja Kunc: Trdno sem prepričana, da se življenje ne odvija naključno
Kaj sta vedska astrologija ali djotiš? Kako nam lahko pomaga pri osebni rasti in osebnem napredku? O tem smo se pogovarjali z Matejo Kunc, učiteljico djotiša in utemeljiteljico življenjeslovja, po poklicu diplomirano ekonomistko, po duši, kot pravi sebi, raziskovalko življenja.
Top knjige za lažje doseganje ciljev, ki ste si jih zastavili za to jesen
Poletje je čas, ko si privoščimo oddih od vsakdanje rutine, se prepustimo sončnim žarkom in nabiramo nove moči za prihajajoče izzive. Jesen pa s seboj prinaša svežo energijo, vonj po sveže padlem listju in občutek novega začetka. To je obdobje, ko se vrnemo v rutino in z novim zagonom postavljamo cilje za osebnostno rast ter napredek. S knjigo v roki je ta prehod veliko lažji, zato smo pripravili seznam najpogostejših ciljev in knjig, ki vam bodo pomagale na poti do uspeha in vas navdihnile pri doseganju teh ciljev.
Načini, kako se lahko soočiš z manj prijetnimi občutki
Vsi raje občutimo srečne občutke kot tiste, ob katerih se ne počutimo prijetno. A da lahko občutimo srečo, veselje, radost in zanos, se moramo naučiti občutiti in si dovoliti čutiti tudi manj prijetne občutke, kot so žalost, jeza in morda tudi ljubosumje.
Znaki, da imaš težave z jezo
Vas jeza spremeni v popolnoma drugo osebo?
Ste jezni in se ne morete pomiriti? Pomaga vam lahko ta trik
Že od nekdaj so se ljudje trudili odkrivati tehnike obvladovanja jeze. Sodobne tehnike vemo, da vključujejo najrazličnejše metode – vadbo na boksarski vreči, umetnostne načine in druge. Navsezadnje pa lahko trik najdemo tudi v japonski kulturni tradiciji.
Največji miti pop psihologije in znanost, ki se skriva za njimi
Kljub mnogim znanstvenim spoznanjem na področju psihologije smo v današnjem času še vedno obkroženi z miti, neresnicami in posploševanjem informacij. Koliko resnice se skriva v tem, da ljudje uporabljamo samo 10 odstotkov možganov? In ali je res, da nasmeh reši vse težave ter izboljša počutje? Se nasprotja res privlačijo? Veliko informacij še vedno temelji na starih prepričanjih, znanost pa na srečo z vsakim dnem znova odkriva zmote in resnice. Preverite 10 najbolj zanimivih.
Kako ubežati toksični pozitivnosti?
Pozitivnost in naravnanost na pozitivne plati v situacijah in ljudeh je lahko zelo pozitivna ... dokler ne postane toksična, ker se začnemo izogibati tako imenovanim 'manj prijetnim' čustvom.
Kdaj so glavoboli lahko nevarni?
Za različnimi oblikami glavobolov v Evropi vsake toliko časa trpi najmanj 65 milijonov ljudi, številka pa se vsako leto veča. A vzroki za glavobol so najrazličnejši. Preverite, kateri so najpogostejši in kdaj je treba takoj k zdravniku.
10 resnic o življenju, ki bi se jih moral/a zavedati že danes
V obdobju pubertete smo najbolj ranljivi. Čutimo celoten spekter čustev, ki jih šele na novo spoznavamo, spopadamo se s situacijami in navsezadnje z občutji, ki jih nismo videli še nikoli poprej.
Glavobol: kdaj je čas, da poiščete zdravniško pomoč?
Večina se nas je že kdaj spoprijela z glavobolom, enim najpogostejših bolečinskih sindromov pri ljudeh. Običajno gre za primarne glavobole, za katere ni mogoče odkriti medicinskega vzroka in jih preženemo s protibolečinskimi sredstvi. Sem med drugim sodijo migrene, tenzijski glavoboli in rafalni ali klastrski glavoboli. V redkih primerih pa so glavoboli povezani s patološkimi vzroki, kot so okužbe, tumorji, možgansko-žilne bolezni, čezmerna uporaba različnih zdravil in razna življenjsko ogrožajoča stanja. Kako prepoznati razliko in na kakšen način si zagotoviti kar najhitrejšo zdravniško pomoč?
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
Zakaj in kako se pojavijo težave z jezo?
Veliko ljudi meni, da imajo 'močan' temperament, a če se zelo hitro razjezite, med burnimi debatami pa padajo tudi žaljivke, je morda to znak, da so stvari ušle izpod nadzora.
Načini obvladovanja čustev in stresa po poplavah
Naravne katastrofe, kot so bile poplave v Sloveniji, prinesejo številne negativne občutke, kot so strah, tesnoba, jeza, žalost in zmedenost. Vsa čustva, ki pridejo zraven ob takšnih situacijah, so nekaj popolnoma normalnega, je pa pomembno, da obvladamo čustveni stres oz. poiščemo pomoč, ko menimo, da ne zmoremo več!
Si že slišal za moč pozitivnih čustev?
Najprej naj povemo, da so vsa čustva normalna, sprejemljiva in dovoljena! To vključuje tudi jezo, bes, žalost in vsa čustva, ki jih običajno označujemo za 'negativna'. Je pa vsekakor dejstvo, da se moramo naučiti obvladovati, začutiti in spustiti svoja čustva, saj v primeru, da jih predolgo časa negujemo, postanejo velik del naše osebnosti.
Tako čustva vplivajo na naš izbor hrane
Prehranjevanje je naša osnovna potreba, saj je pomembno, da naše telo dobi vsa hranila, ki jih potrebujemo za svoje optimalno delovanje. A priznajmo si, da mnogokrat ne jemo tako preudarno in premišljeno, ampak nas lahko pri izbiri, kaj in kako bomo jedli, vodijo tudi čustva. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.
Kako čustva vplivajo na prebavo?
Naša čustva niso brez pomena, ampak imajo velik vpliv na naše misli in vedenje kot tudi na naše telo. Kadar koli doživljamo močnejša čustva, jih lahko občutimo tudi fizično, pa naj si bo to v hitrejšem dihanju, grizenju nohtov, kriljenju z rokami, skrčenosti, begu in še in še. Prav tako radi rečemo, da je nekdo občutil metuljčke v trebuhu, pa tudi začutimo nelagodje, ko smo živčni in zaskrbljeni. In kako se vse to odraža na naši prebavi? Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.
4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.
Faze sprejemanja svoje spolne usmerjenosti
Vsak med nami gre v obdobju odraščanja skozi razvoj identitete, ko raziskujemo, kaj sploh pomeni biti 'jaz'. Ko gre za vidik istospolne usmerjenosti, pa je lahko raziskovanje in spoznavanje sebe običajno še bolj stresno in čustveno naporno. V tem primeru prepoznavanje, sprejemanje in izražanje identitete vključuje edinstvene izzive in za nekatere je ta proces izjemno dolg.
Miti o razmerjih, ki niso resnični
Ne verjemite vsemu, kar vam povedo. Še posebej ne v nekaterih ljudskih pregovorih ali mitih o ljubezenskih razmerjih in dolgotrajnih zvezah.
Preprosti načini, s katerimi lahko poskrbimo za svoje duševno zdravje
Živimo v času, v katerem smo iz najrazličnejših strani obdani z nešteto informacijami. Različni duhovni, fitnes in drugačni guruji nam vsak iz svoje strani podajajo nasvete in pravila za dobro življenje, kaj kmalu pa se zaradi nakopičenega znanja lahko izgubimo.
Kompromisi – da ali ne? Kdaj in kako?
Sklepanje kompromisov v razmerju je iskanje zlate sredine med navadami, željami in cilji obeh partnerjev. Če vsak malce popusti, je rešitev na dlani, pravijo nekateri. A žal ni vedno tako preprosto, sploh ko se dotaknemo naših temeljnih vrednot. Kdaj torej sklepati kompromise in kdaj ne?
Previdno, če imate to stanje
Atopijski dermatitis in težave z razdraženo in atopično kožo so vse bolj razširjene težave, ki ne vplivajo zgolj na kožo posameznika, temveč tudi na njegovo samozavest. Koža je namreč pogosto razdražena, rdeča, suha, pojavljajo se celo ekcemi, zaradi česar številni kožo skrivajo in se izogibajo medosebnim stikom. Prav zato je pomembno, da oseba, ki trpi za tem stanjem, najde ustezno kozmetiko, ki mu pomaga, veliko pa lahko naredi tudi s prilagajanjem v vsakodnevnem življenju.
Kako osebne tragedije vplivajo na partnerski odnos?
Saj poznate tisto zaobljubo: S teboj bom v dobrem in slabem. Ne glede na to, ali smo v partnerskem odnosu (zakonu) skupaj eno leto, 10 ali 30, na poti vedno doživimo vsaj kakšno osebno tragedijo, ki nam jo postreže življenje. Te so lahko manjše, kot je denimo izguba službe, ali pa večje, kot so hujše nesreče, izgube staršev ali otrok, usodne bolezni. V nadaljevanju izpostavljamo, kako v takšnih trenutkih biti opora partnerju in kako preprečiti, da bi življenjske preizkušnje razklale partnerski odnos.
Kronične in neozdravljive diagnoze in duševno zdravje
Kronične in neozdravljive bolezni imajo velik vpliv tudi na duševno zdravje obolelih in njihovih svojcev, saj obvladovanje simptomov, načini zdravljenja, neželeni učinki ter spremembe v vsakodnevnem delovanju povzročajo velik stres in v nekaterih primerih tudi prilagoditev življenjskega sloga.
Bodite pozorni: Simptomi GERB-a lahko močno spominjajo na simptome prehlada
Simptome gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB) lahko pogosto zamenjujemo s simptomi prehlada. Želodec namreč povzroča težave, ki jih sprva sploh ne povezujemo nujno z želodcem. Med drugimi tudi in predvsem na primer trdovratni kašelj.
Kaj se skriva za nevroticizmom?
Nevrotizicem ni diagnoza, temveč gre za vrsto vedenja, za katero je značilna predvsem nagnjenost k anksioznosti, depresiji, dvomom o sebi, pretiranemu premlevanju, zaskrbljenosti in nezmožnosti sprostitve. Vse osebnostne lastnosti, vključno z nevroticizmom, se izražajo v spektru, kar pomeni, da so nekateri bolj nevrotični kot drugi.
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
7 konkretnih načinov, kako lahko pomirite svoj um in telo v času stiske
Vsi vemo, kako je, ko se pojavijo sprva vznemirljive, rahlo neprijetne misli in občutki, zelo kmalu pa lahko, če se jim prepustimo, pademo v globok vodnjak strahu in občutek preobremenjenosti. V takšnih situacijah lahko zelo kmalu začnemo verjeti, da nad svojimi občutki in čustvi nimamo nadzora.
Kaj je čustveno prenajedanje?
Ne jemo vedno samo zato, da bi potešili lakoto, ampak lahko v hrani vidimo tudi možnost za lajšanje negativnih čustvenih stanj, tolažbo, nagrado in razbremenitev od stresa. V psihologiji je znano, da so hrana in čustva močno povezani, kar se lahko kaže tudi v obliki raznovrstnih motenj hranjenja. A tokrat postavljamo v ospredje predvsem to, kako čustva vplivajo na prekomerno težo, ter razliko med čustveno in fizično lakoto.
So decembrski prazniki tudi za vas vir bolečine in stisk?
December je kot zadnji mesec v letu povezan s simboličnimi zaključki vseh vrst, ki jih radi obeležujemo z decembrskimi praznovanji, obdarovanji in druženjem z najbližjimi. A mesec ima tudi svojo temno plat, ki se največkrat kaže v različnih čustvenih stiskah. Osamljenost, finančne težave, nerazrešeni vzorci iz izvorne družine, pomanjkanje družabnih stikov in konflikti v partnerstvu so le nekateri od razlogov, zakaj decembra na površje priplavajo tudi težka občutja in trpljenje.
Zakaj je dobro pisati dnevnik hvaležnosti?
Po mnenju strokovnjakov ima lahko pisanje dnevnika hvaležnosti številne koristi za duševno zdravje. Poglejmo si, kaj je na tem področju raziskanega, kaj pravijo strokovnjaki in za kaj je sploh dobro, da pišemo dnevnik hvaležnosti.
Kako sta povezana kritika in ego?
V prejšnjem vlogu smo govorili o sprejemanju kritike in zakaj slednja ni nujno slaba. Tokrat pa smo zajeli še en pomemben vidik, in sicer povezavo med kritiko in egom.
Zakaj je odpuščanje pomembno?
Največjo bolečino občutimo takrat, ko nas izdajo ljudje, ki so nam najbližje – starši, partner, prijatelji ali znanci. Vsakdo, ki je to že doživel, ve, kako hudo je takrat omajan naš notranji svet. A ko nas življenje močno prizadene, ni nič učinkovitejše za celjenje čustvenih ran od pristnega in globokega odpuščanja.
Kaj je čustvena zrelost?
Čustvena zrelost zajema različna vedenja in notranje mehanizme (samo)nadzora. Vključuje sposobnost prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja ter zmožnost občutiti hvaležnost, sprejemati lastne napake, prepoznavati potrebe in postavljati zdrave meje. Je ena od temeljnih elementov srečnega in izpolnjenega življenja.
Katere vrste travm poznamo?
Mala in velika travma, medgeneracijska, akutna, kompleksna, kronična in relacijska – govorimo o travmah, čustveno izrazito močnih izkušnjah, ki ogrožajo posameznikovo preživetje ali občutek varnosti. Ob travmi so prisotna občutja strahu, groze, nemoči in čeprav nekatera predelamo razmeroma hitro, lahko druga ostanejo "ujeta" v telesu in se izrazijo v obliki posttravmatske stresne motnje.
Sindrom zlomljenega srca je resničen
V pogovorih o ljubezenskih tegobah in čustvenih bolečinah včasih naletimo na izjave, kot so: »Zlomil mi je srce.« Pogosto je zlomljeno srce tudi prispodoba iz pravljic, v katerih lik tragično umre zaradi žalosti, povezane z neuslišano ljubeznijo. Čeprav se vse skupaj morda zdi nekoliko pretirano, pa sindrom zlomljenega srca zares obstaja. Strokovno ga imenujemo stresna kardiomiopatija.
