kako prepoznati izgorelost
10 simptomov, da vaše telo ne prenaša več stresa tako dobro kot nekoč
Stres je postal stalni spremljevalec sodobnega človeka – in čeprav se pogosto tolažimo, da "še zmoremo", telo v resnici misli drugače. Dolgotrajen stres ni nekaj, kar zgolj vpliva na razpoloženje ali energijo. Ko postane kroničen, začne dobesedno spreminjati način, kako delujejo naši hormoni, imunski sistem, prebava in celo srce. In najhuje – znaki, da nas stres prerašča, so sprva subtilni, a z vsakim dnem glasnejši. Pomembno je, da jih ne spregledamo.
Psihološka stabilnost: kako veste, da imate zdravo duševno počutje
Duševno zdravje je temelj življenjske kakovosti. Ne gre zgolj za odsotnost duševnih motenj, temveč za sposobnost uravnavanja čustev, jasnega mišljenja, obvladovanja stresa in ohranjanja odnosa s samim seboj ter drugimi. Psihološka stabilnost se kaže v številnih vsakodnevnih odzivih in občutkih – in ko vse deluje usklajeno, to ni naključje, ampak rezultat notranjega ravnovesja.
Izgorelost nadarjenega otroka – kako prepoznati opozorilne znake?
Vas zanima, kako pogosta je izgorelost nadarjenih otrok, kako je videti, kakšni so njeni učinki in kako jo preprečiti?
Ali veste zakaj ste utrujeni?
Utrujenost je pogost sindrom sodobnega človeka. Vse več ljudi se pritožuje, da jih utrujenost spremlja skozi daljše časovno obdobje in da se kjub počitku ali dopustu stanje ne spremeni bistveno. Tisto kar je pomembno vedeti je, da kronična utrujenost sodobnega človeka napogosteje ni posledica fizičnega napora ali parih neprespanih noči. Utrujenost sicer zaznamo kot skupek fizioloških stanj, ki se kažjo skozi telo, a najpogosteje, ko se obrnemo po pomoč zdravniku ni zaznati niti bistvenih odstopanj v splošni krvni sliki. Vzroke za utrujenost je potrebno iskati tudi v sferi duševnega zdravja. Še posebaj je smiselno preveriti kako znamo postavljati meje v zasebnem in poslovnem življenju ter kakšna je naša samopodoba.
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
Od kje izvirajo občutki krivde?
Krivda je čustveno stanje, ki ga najlažje opišemo kot notranji konflikt, ker smo storili nekaj, za kar menimo, da ne bi smeli – ali nasprotno – ker nismo storili nečesa, za kar verjamemo, da bi morali. To lahko povzroči občutek, ki ne izgine tako zlahka in ga je v nekaterih primerih težko predelati – od tod tudi izraz, da krivda razjeda.
Iskanje pomoči ni sramotno, saj pomeni odgovornost do samega sebe
Vsak posameznik se v življenju znajde na razpotju. Razlog so lahko partnerske ali družinske težave, konflikti na delovnem mestu, tesnobna občutja, stres in izgorelost, različne vrste odvisnosti in številne druge tegobe sodobnega časa. Iskanje pomoči se začne običajno takrat, ko se dlje časa vrtimo v vrtincu težkih občutij in se nam zdi, da ne vemo več, kako naprej. Vse, kar potrebujemo za spremembe v življenju, so prava mera motivacije, vztrajanje in terapevtski odnos, ki zdravi.
To preberite, če mislite, da ste preveč utrujeni
Ali veste, kdaj pretiravate? Kdaj ste na dobri poti proti izgorelosti? "Ločiti je namreč treba proces izgorevanja in njegovo končno stopnjo – izgorelost," pojasnjuje dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka. "V procesu smo že, ko se začnemo prisilno pretirano angažirati, ko začnemo delovati deloholično, perfekcionistično, ko se prek vseh meja trudimo, da bi drugim ugajali in podobno."
Znebite se bremen in 'smeti', ki vam ležijo na duši
Skoraj vsak od nas se je že znašel v stiski na različnih področjih življenja, a če je nismo prepoznali, se zato tudi nismo znali izviti iz njenega objema. Največkrat pravimo, da smo ali zaradi preobilice dela v službi ali natrpanega urnika doma, pod stresom, a v ozadju je veliko več, kar nam greni vsakdan, krha naše odnose, obremenjuje naše srce in um ter zato dolgoročno škoduje našemu zdravju. Nenehni občutki zaskrbljenosti, jeze, strahu, dvoma, hrepenenja, osamljenosti, manjvrednosti, odtujenosti in krivde niso tako nedolžni. Če se jih ne znebimo, se lahko razvijejo tesnoba, depresija, panični napadi, obsesivno-kompulzivne motnje, različne fobije, izgorelost in psihosomatske motnje (glavobol, migrena, bolečine v telesu, okvare notranjih organov, kožne bolezni, težave z rodili in sečili, bolečine v hrbtu, želodcu, motnje v delovanju ščitnice), a če jih znamo prepoznati in pravilno 'pospremiti' iz našega telesa, srca in misli, lahko bistveno izboljšamo kakovost našega življenja in odnosov ter z nasmehom na obrazu premagujemo vsakodnevne izzive.
V tem primeru so ženske v večji nevarnosti za infarkt kot moški
Ženske, ki so v kroničnem stresu, imajo v primerjavi z moškimi večje tveganje za težave s srcem, tudi takšne, ki se lahko končajo s prezgodnjo smrtjo, je pokazala študija. Kronični stres sploh ni nekaj, kar bi smeli jemati zlahka.
Nezmožnost, da bi kaj zavrgli, pretirano umivanje rok … Vse to kaže na …
Pretirano umivanje rok, pretirano vzdrževanje osebne higiene in nezmožnost, da bi kaj zavrgli kažejo na obsesivno kompulzivno motnjo. Kako lahko motnja vpliva na vaše življenje in kdaj je treba poiskati pomoč, piše terapevt medicinske hipnoze Mitja Perat.
