kam po pomoč
Novoletne zaobljube so super, kaj pa večja vizija?
Tu je januar, čas, da novoletne zaobljube, ki smo si jih zadali konec prejšnjega leta, tudi uresničimo. Ni skrivnost, da to večini ne uspe. In če se v večini člankov osredotočamo na to, da je krivda za neuspeh v nespecifičnosti naših ciljev ali pomanjkanju jasno začrtanih korakov, bomo tokrat šli v nekoliko drugo smer. Marsikatera novoletna zaobljuba žalostno propade, ker manjka jasna širša vizija, ki nam pove, kaj na dolgi rok, ne le v enem letu, želimo doseči v svojem življenju.
Tako so za imunsko odpornost skrbele naše babice
Večina nas vsako jesen in zimo neumorno išče sestavine in izdelke, ki bi pomagali pri krepitvi imunskega sistema. Pri tem bi nam morale biti vodilo naše babice, ki so že pred desetletji, ko še sploh ni bilo svetovnega spleta in pametnih telefonov, dobro vedele, kam po pomoč pri krepitvi imunske odpornosti – v čebelji panj!
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
Bomo v prihodnosti imeli možganske čipe?
Pred desetletji so se pojavljale šale o možganskih čipih, ki so se zdeli znanstvena fantastika. Ta pa postaja realnost. Če so še nedolgo nazaj verjeli, da do česa takšnega ne more priti, se danes vedno bolj zavedamo, da so možganski čipi dejansko že tu.
Kako se soočiti z osamljenostjo med prazniki?
V prazničnem času, ko se svet odene v bleščeče okraske, veselje in toplino družinskih srečanj, se v ozadju pogosto skriva tema, o kateri se premalo govori – osamljenost.
Preproste navade za naravno krepitev imunosti
Predstavljamo vam nekaj trikov, ki bodo okrepili vašo imunost in s tem telesu omogočili lažji boj proti različnim virusom.
Naravne katastrofe in njihov vpliv na kronične bolezni
Naravne katastrofe, kot so poplave, ki smo jim bili priča, imajo lahko resen vpliv na ljudi s kroničnimi boleznimi.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
Vrstniško nasilje ima dolgoročne in škodljive posledice na posameznike
Vrstniško nasilje, psihično, verbalno ali fizično, navsezadnje tudi ustrahovanje, ima dolgotrajne posledice za najstnike, vključno z depresijo, anksioznostjo in nizko stopnjo samozavesti.
Eden glavnih vzrokov neplodnosti
Do endometrioze pride, ko endometrij, tkivo, ki običajno obdaja notranjost maternice, raste zunaj nje.
Kaj je sinusitis?
Obstaja več kot ena vrsta in nekatere med njimi je lažje zdraviti. Toda večina akutnih primerov mine sama od sebe brez potrebe po zdravilih.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Kaj zajema pomoč na domu?
Pomoč na domu je namenjena predvsem starostnikom, ki živijo na svojem domu, vendar se zaradi bolezni ali drugih težav, ki so posledica starosti, ne morejo več v celoti oskrbovati in/ali negovati sami. S pomočjo na domu država nadomešča potrebo po institucionalnem varstvu. Z njo se posamezniku tudi omogoči, da lahko čim dlje ostaja v svojem domačem okolju.
Nasilje v družini – pravočasno poiščite pomoč
Nasilje v družini je na žalost resničnost marsikatere ženske. Prepoznavanje znakov nasilnega razmerja in vedenje, kako zapustiti nevarno situacijo, pa mnogokrat lahko rešita življenje!
Tako lahko neizražena čustva vplivajo na naše telo
Duševne 'brazgotine' so očem nevidne, a naše telo se na stres in negativna čustva odziva na načine, ki lahko na koncu vodijo v bolečino. To še posebej velja za situacije in čustva, ki ostanejo neizražena.
9 tihih znakov motnje ADHD pri odraslih
Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je pogosta motnja, ki ima lahko včasih genetsko komponento in je lahko zapletena in težko razumljiva, pravi Roseann Capanna-Hodge, psihologija, strokovnjakinja za duševno zdravje.
Znate prepoznati simptome demence?
Demenca je degenerativna bolezen možganov, ki povzroča spremembe v možganskih celicah. Simptomi, ki lahko nakazujejo na demenco in si jih bomo ogledali v nadaljevanju, so motnje spomina, orientacije, razumevanja, učnih sposobnosti, govorjenja, izražanja in mišljenja.
Kje poiskati pomoč, če doma nimaš podpore?
Najstniško obdobje je turbulenten čas, v katerem se pojavljajo različne dileme, skrbi, vprašanja in težave. A kaj storiti takrat, ko zaradi različnih razlogov na pomoč staršev ne moreš računati ali pa je ravno družina glavni razlog težjih stisk?
Anksioznost in depresija: vse, kar morate vedeti
Kakšne so razlike med aksioznostjo in depresijo? Je mogoče, da imamo istočasno eno in drugo? Kakšni so vzroki za eno in drugo, kako prepoznamo simptome in najpomembnejše, kam se lahko (pravočasno!) obrnemo po pomoč?
Kako komunicirati z osebo z demenco?
Demenca sčasoma poseže tudi na področje komunikacije, kar predstavlja poseben izziv zlasti svojcem bolnikov. Mnogi se znajdejo v stiski, saj naenkrat ne vedo več, na kakšen način in kaj se sploh z njimi pogovarjati ter kako sploh vzdrževati stik, kar lahko vodi v izgubljanje dragocene medosebne vezi. V nadaljevanju so predstavljena ključna vodila za komunikacijo z osebami z demenco.
Pošta Slovenije in Združenje Spominčica skupaj v mesecu ozaveščanja
Pošta Slovenije je v sodelovanju z Združenjem Spominčica – Alzheimer Slovenija septembra izvedla vrsto aktivnosti, katerih namen je ozaveščanje slovenske javnosti o demenci.
Znate prepoznati opozorilne znake v odnosih?
Ljudje veliko govorimo o opozorilnih znakih v odnosih, toda kaj točno pomenijo? So vsi opozorilni znaki za vse enaki? Ali so vedno razlog za odhod in ali je sploh smiselno govoriti o njih? Jih najdemo le pri določenih ljudeh ali jih oddajamo vsi?
4 nasveti za lažje sklepanje novih prijateljstev
Sklepanje novih prijateljstev ni tako težko, kot se zdi. Pomembno je le vedeti, kako se odzvati na različne tipe ljudi.
Na koga se lahko obrneš, če si v stiski?
V zadnjem času se vedno bolj opozarja na naraščanje stisk in duševnih težav otrok in mladostnikov. Kam se lahko obrneš po pomoč, kdo ti lahko pomaga in na kakšen način?
Živčni zlom: Kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati?
Besedno zvezo 'živčni zlom' velikokrat v vsakodnevnem pogovoru slišimo kot nekakšno frazo. Kaj dejansko je živčni zlom, kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati, ko postanejo vsakodnevni izzivi prezahtevni?
Kaj je kompulzivno prenajedanje?
Večina ljudi se je vsaj enkrat v življenju prenajedla. Vsi poznamo občutke ob tem - postane nam neprijetno, včasih celo vroče, trebuh se napihne, včasih nas spremljajo tudi prebavne težave. Kdaj takšno vedenje postane problematično oz. kdaj lahko govorimo o kompulzivnem prenajedanju?
Čustvena zanka preteklosti: Kako in zakaj jo pustiti za seboj?
Zakaj se včasih tako močno oklepamo preteklosti? Zakaj je tako težko izpustiti iz rok vse tisto, kar nam je povzročilo bolečino in trpljenje? Zakaj se še kar vračamo v zgodbe, ki so že zdavnaj minile? Odgovor je preprost.
Na kakšen način sta povezani duševnost in hrana?
Mnogo ljudi se v trenutkih slabosti, žalovanja ali nezadovoljstva zateka k hrani. Na drugi strani pa so tisti, ki se v takšnih trenutkih hrani izogibajo. Ne ena ne druga skrajnost nista zdravi za naše fizično in duševno zdravje. Več o tem nam je v intervjuju razkrila socialna pedagoginja, geštalt izkustvena družinska terapevtka in psihoterapevtka Tina Korošec.
Kako se spopadate s strahovi?
Vsi se soočamo s strahovi ter občutki tesnobe in panike. Nekateri boljše, drugi slabše. Kadar pa se z njimi sploh ne moremo spopasti, nam brez ustreznega zdravljenja lahko močno ovirajo življenje. O anksioznih motnjah smo govorili s POPovo psihologinjo, dr. sci. Andrejo Pšeničny, univ. dipl. psih.
Izvedeli ste, da je za hudo obliko raka zbolel vaš prijatelj. Kaj storiti?
Rak zagotovo poseže na vsa področja človekovega življenja. Človekov položaj v skupnosti se spremeni, kadar zboli za rakom. Sem spadajo medosebni odnosi, razmišljanje o lastni karieri, razmišljanje o življenju. Gre namreč za celostno področje. Kako in na kakšen način nuditi podporo bolniku pri rehabilitaciji, nam je svetovala dr. Vesna Radonjič Miholič, specialistka klinične psihologije.
