kognitivne dejavnosti
Te vrste dejavnosti vam lahko pomagajo, da se bolje starate – in ne, ne gre za vadbo
Nove ugotovitve kažejo, da so včlanitev v klube, igranje šaha in vzdrževanje močne socialne mreže izjemno učinkoviti načini za ohranjanje fizične moči in samostojnosti pri starejših.
Prehrana, življenjski slog in rak: kaj pravi znanost in zakaj so novi nikotinski izdelki posebej nevarni
Kako zelo lahko sami vplivamo na tveganje za nastanek raka? Čeprav se pogosto zdi, da je bolezen predvsem stvar genetike, strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjajo, da ima življenjski slog veliko večjo vlogo, kot si večina predstavlja.
Demenca: manj znani zgodnji znaki, ki jih večina ljudi spregleda
Poglobljena analiza opozarja na pomen fizičnih simptomov demence, kot so motnje ravnotežja in koordinacije. Odkrivanje teh, pogosto spregledanih kazalnikov, ki presegajo kognitivne simptome, je bistveno za celovito razumevanje in zgodnjo diagnostiko.
Vadba lahko možgane ohranja mlajše, razkrivajo slikanja z magnetno resonanco
Redna telesna dejavnost lahko pomembno vpliva na to, kako dolgo ohranite mladostno delovanje možganov.
Kako različne oblike sedenja vplivajo na možgane
Nova raziskava razkriva, da lahko določena oblika sedenja podpira boljše delovanje možganov, medtem ko druge oblike prinašajo tveganja.
Toliko ur spanca dejansko potrebujete
Spanec je ena izmed najpomembnejših dejavnosti za naše telo in um. Kljub temu pa v sodobnem življenju pogosto zanemarjamo pomen kakovostnega spanca. Veliko ljudi se sprašuje, koliko ur spanca je dejansko potrebnih za optimalno zdravje.
Ne boste verjeli, kako hitro se izboljša počutje, če to naredite med delom
Mnogi med nami preživimo dolge ure na delovnem mestu v sedečem položaju za mizo, strmimo v zaslone in se čez celoten delovni dan le minimalno gibamo. A sedenje se ne konča s koncem delovnika. Pogosto sedimo tudi med vožnjo na delo in z dela, med obroki, ob branju ali gledanju televizije. Čeprav se ta sedeči način življenja morda zdi neškodljiv, lahko dolgotrajno sedenje in neaktivnost prispevata k številnim zdravstvenim težavam.
Izgorelost: 14 znakov, ki jih ne smete ignorirati
Analiza izgorelosti razkriva, da gre za kompleksen sindrom s tremi stebri: izčrpanostjo, cinizmom in občutkom nekompetentnosti. Članek podrobno obravnava njegove psihološke, fizične in vedenjske manifestacije ter poudarja nujnost strokovne obravnave in preventivnih ukrepov za ohranjanje vitalnosti in produktivnosti v poklicnem življenju.
Vpliv sobnih rastlin na človekovo fiziološko in mentalno zdravje
Raziskave potrjujejo, da sobne rastline zmanjšujejo prisotnost alergenov in hlapnih organskih spojin v zraku, pozitivno vplivajo na kognitivne funkcije in psihološko blagostanje posameznika ter izboljšujejo tudi spanec in splošno zdravje.
10 nasvetov za posameznike, ki delate z osebami z demenco
Življenje z demenco prinaša številne izzive, tako za osebo, ki jo doživlja, kot za njene svojce. Ključnega pomena je razumevanje, potrpežljivost in prilagojeno ravnanje. Vsekakor pa vse omenjeno nikakor ni lahko.
Prekomerna uporaba telefona: Kakšne so posledice za možgane in kako si pomagati?
Uporaba pametnih telefonov ima lahko presenetljive učinke na naše možgane, vpliva na kognitivne sposobnosti, čustvene veščine in spanec. Pretirana uporaba vodi v spremembe v možganski kemiji, težave s spanjem in celo zmanjšanje delovnega pomnilnika.
To so posledice neaktivnega življenjskega sloga
Premalo gibanja postaja vedno bolj pogost problem v današnjem hitrem življenjskem slogu. Sedeči način življenja ima lahko negativne učinke na naše zdravje, kar vodi do različnih težav, kot so povečano tveganje za bolezni srca, debelost in kronična bolečina. Vendar pa so mnogi od teh znakov lahko subtilni in jih pogosto ne prepoznamo takoj.
Pomembnost redne telesne aktivnosti pri preprečevanju bolezni v starosti
Starost prinaša številne fiziološke spremembe, med katerimi so upad mišične mase, zmanjšanje kostne gostote, slabša gibljivost sklepov in povečano tveganje za kronične bolezni. Vendar staranje samo po sebi ni izgovor za pasivnost. Redna telesna aktivnost je eden najmočnejših dejavnikov, ki lahko upočasni proces staranja, izboljša kakovost življenja in prepreči razvoj številnih bolezni.
5 razlogov, zakaj je vadba za starostnike pomembna
Vadba je ključni del zdravega življenjskega sloga v vseh obdobjih življenja, a za starostnike ima še posebej pomembno vlogo. Redna telesna dejavnost lahko bistveno izboljša kakovost življenja, upočasni staranje in zmanjša tveganje za številne zdravstvene težave.
6 načinov, kako skrbeti za zdravje svojih možganov v 20. in 30. letih
Je demenca vedno posledica staranja? Bi jo morali nehati dojemati kot 'normalen' del staranja? Vsekakor. Demenca ni normalen del staranja, strokovnjaki pa menijo, da bi lahko vsaj 40 procentov demence preprečili ali pa jo vsaj za nekaj let odložili. Vse s spremembo določenih navad, ki nam krojijo življenje.
12 načinov, kako ohranjati možgane mlade
Naši možgani se spreminjajo s starostjo, skupaj z njimi pa se spreminjajo tudi naše duševne funkcije. Duševni upad je pogost in je ena izmed najbolj neprijetnih posledic staranja. Toda kognitivna okvara ni neizogibna. Kako lahko pomagamo možganom, da ostanejo mladi in dobro delujejo?
Spanje je tvoj najboljši zaveznik med šolskim letom (in tako ga lahko izboljšaš)
Šolsko leto prinaša številne izzive, od obsežnih nalog in izpitov do družabnih dejavnosti in dodatnih obveznosti. V tem nenehnem vrvežu pogosto pozabimo na eno izmed najpomembnejših stvari za naše zdravje in uspeh – spanje. Kvalitetno spanje je ključno za dobro počutje, produktivnost in akademski uspeh.
Zakaj se pojavijo bolečine v vratu?
Bolečina v vratu je pogosta težava, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Lahko sega od blagega neugodja do hude bolečine in lahko znatno vpliva na kakovost življenja osebe.
Najpogostejše duševne motnje v starosti
Obdobje starosti prinese večje mejnike in spremembe, kot so upokojitev, izguba bližnjih, telesne bolezni, sprememba v življenjskem slogu, kar lahko vpliva tudi na duševno zdravje.
Ključni koraki za ohranjanje funkcionalnosti za starostnike
Staranje je naraven proces, ki prinaša spremembe v telesu in življenjskem slogu. Kljub temu pa je mogoče s pravilnimi pristopi in skrbjo ohranjati visoko stopnjo funkcionalnosti ter kakovostno življenje v poznejših letih.
Osamljenost je lahko povezana z večjim tveganjem za demenco
Nedavne raziskave pri starejših odraslih potrjujejo, da je osamljenost povezana s povečanim tveganjem za razvoj demence. Študija tudi razkriva, da se učinek nanaša na različne ljudi in ni odvisen od tega, koliko socialnih stikov imajo.
Kakšna je vloga maščob pri vzdrževanju zdrave telesne teže?
Maščobe so pomembna hranila, ki igrajo ključno vlogo pri vzdrževanju zdrave telesne teže in splošnega zdravja.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
Kakšna je razlika med skrbmi, stresom in tesnobo?
Skrbi, stres in tesnoba so sicer povezani z negativnim doživljanjem, a ne nosijo istega pomena. V majhnih odmerkih so to lahko pozitivne sile, ki nas ženejo naprej in spodbujajo k iskanju konstruktivnih rešitev. A pri današnjem življenjskem slogu smo pretirano podvrženi nenehnemu premlevanju negativnih dogodkov ter situacijam, nad katerimi nimamo vpliv, kar še bolj učvrsti negativna doživljanja in vpliva na kakovost življenja.
Ali najstniki spijo dovolj?
Mladostništvo je eno najbolj posebnih obdobji v življenju vsakega od nas. Gre za obdobje iskanja, prehod iz otroštva v odraslo dobo, obdobje polno sprememb v telesnem, kognitivnem in čustvenem razvoju. Spanje pa je pri vsem naštetem bistvenega pomena za razvoj in rast. Na žalost pa mnogo najstnikov spanju ne posveča dovolj pozornosti.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Kaj doživljajo ljudje na meji med življenjem in smrtjo?
Nova študija o obsmrtnih izkušnjah je vključevala 567 moških in žensk, ki se jim je med hospitalizacijo v Združenih državah in Združenem kraljestvu ustavilo srce.
Kaj je podzavest?
Zavestni um vključuje misli, občutke, spoznanja in spomine, ki se jih zavedamo, medtem ko je nezavedno sestavljeno in globljih mentalnih procesov, ki zavestnemu umu niso zlahka dostopni.
6 znakov dehidracije, na katere morate biti pozorni
Dehidracija je zelo resna zdravstvena težava, ne le v poletnih mesecih, ampak skozi vse leto. Zato bodite pozorni na teh šest opozorilnih znakov.
Strah pred psi
IMAM 8 LETNEGA SINA, KI SE ZELO BOJI PSOV. IMEL JE ZELO SLABO IZKUŠNJO Z PSI. IMAM OBČUTEK, DA SE STRAH SAMO ŠE STOPNJUJE. PROSIM ZA POMOČ.
Možganska kap vsako leto terja 4000 življenj
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene okoli 4000 ljudi, v Evropi pa zaradi nje vsako leto umre 650.000 ljudi.
