kognitivne distorzije
Kakšna je razlika med skrbmi, stresom in tesnobo?
Skrbi, stres in tesnoba so sicer povezani z negativnim doživljanjem, a ne nosijo istega pomena. V majhnih odmerkih so to lahko pozitivne sile, ki nas ženejo naprej in spodbujajo k iskanju konstruktivnih rešitev. A pri današnjem življenjskem slogu smo pretirano podvrženi nenehnemu premlevanju negativnih dogodkov ter situacijam, nad katerimi nimamo vpliv, kar še bolj učvrsti negativna doživljanja in vpliva na kakovost življenja.
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
Imposterjev sindrom ali fenomen prevaranta
Imposterjev sindrom je znan tudi kot sindrom prevaranta. Posameznik je v tem primeru prepričan, da njegova običajno visoka izobrazba, akademski dosežki in uspehi niso vredni veliko in da v resnici sploh ni tako kompetenten, kot ga dojemajo drugi. »Kot bi mi na rami vseskozi sedel zlobni duh in mi vzbujal misli, da nisem dovolj dober,« pravi ena od oseb, ki trpi za tem sindromom. Gre za pogosto izkušnjo, ki se dogaja zlasti inteligentnim, nadarjenim in uspešnim.
Tudi to je lahko krivo za slabo razpoloženje
Velikokrat poudarjamo, da ni pomembno le telesno zdravje, temveč tudi psihično in čustveno. Če nimamo 'urejene' glave, tudi telo ne more biti zdravo. Premalokrat pa se zavedamo, da četudi imamo urejene misli, niti psihično niti telesno ne moremo biti zdravi ob neurejeni in nezdravi hrani. Ta močno vpliva na naše zdravje, razpoloženje in splošno počutje.
6 navad, ki spodkopavajo srečno življenje
Pogosto nam vsakdan prečkajo knjige in članki, v katerih beremo o napotkih za srečno življenje. Kaj početi in česa ne. Kako razmišljati in kako osvajati nove navade. A premalokrat se zavedamo, da je potrebno včasih na življenje pogledati iz druge perspektive – takšne, ki nam odstre nov pogled na odnose, situacije, sebe. Tokrat smo se lotili pogleda na svet z vidika nesrečnih in nezadovoljnih ljudi, saj nam je iz drugačnega zornega kota resnica včasih veliko bolj razumljiva in jasna.
Kdaj je pravi čas za samozdravljenje?
V življenju prehajamo v obdobja in odnose, ki nas kdaj tudi ranijo, izkušnje pa so lahko za nas boleče, zato nas naš organizem preko samozdravilnega mehanizma opozarja, kdaj se moramo ustaviti, poglobiti vase, se soočiti s težavami ali umakniti od okolja in ljudi, ki na nas vplivajo negativno.
Človek, ki razmišlja o samomoru
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije smo v Sloveniji glede na število samomorov nad evropskim povprečjem. V letu 2018 je bilo 17,08 smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, na evropski ravni pa samomorilni količnik znaša 11. Vendar v zadnjih dvajsetih letih števil samomorov upada, in sicer za približno 30 odstotkov. Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v preteklem letu, je namreč najnižji od leta 1965.
Veste, kakšne so lahko posledice čustvenega zanemarjanja v otroštvu
Čustveno zanemarjanje je očem nevidno, a močno poseže v zdrav psihični razvoj otroka. Gre za ignoriranje, neodzivanje ali zatiranje čustvenih potreb, zaradi česar se oseba v odraslosti sooča s težjimi občutki nevrednosti in nepomembnosti. Takšna negativna prepričanja pa se najbolj odražajo prav v medosebnih odnosih.
