kognitivne zmožnosti
Marija Lucija Antolič: Kronične bolezni so postale epidemija'
Večina bolezni, ki skrajšujejo življenje in zmanjšujejo njegovo kakovost, se ne pojavi nenadoma, temveč se razvijajo desetletja v ozadju, ne da bi jih pravočasno opazili. Srčno-žilne bolezni, presnovne motnje, rak in demenca so pogosto posledica dolgoročnih življenjskih navad, na katere bi lahko vplivali že veliko prej. Kljub številnim znanstvenim dokazom o pomenu preventive še vedno čakamo na prvi alarm, preden se odločimo za spremembe. Zakaj je preventiva tako pogosto spregledana in kako lahko spremenimo ta miselni vzorec? Pogovarjala sem se z Marijo Lucijo Antolič, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, ki v in pri svojem delu glavni poudarek daje dolgoživosti in preventivi, ki je ključnega pomena.
Osamljenost je lahko povezana z večjim tveganjem za demenco
Nedavne raziskave pri starejših odraslih potrjujejo, da je osamljenost povezana s povečanim tveganjem za razvoj demence. Študija tudi razkriva, da se učinek nanaša na različne ljudi in ni odvisen od tega, koliko socialnih stikov imajo.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Kakšna vadba je primerna za ženske v 'zrelih' letih?
Nekatere ženske so celo življenje aktivne, nekatere vmes takšno ali drugačno vadbo zaradi različnih razlogov prenehajo, spet druge pa se za gibanje odločijo šele kasneje, ko se začnejo zavedati njegovega pomena. Ne glede na to, v katero skupino spadate, vam v nadaljevanju predstavljamo izvrstne vaje za starejše ženske!
8 nenavadnih simptomov stresa in tesnobe
Ko govorimo o tesnobi, nam običajno pridejo na misel tisti najbolj pogosti znaki in simptomi, ki vključujejo nerazložljiv strah in skrbi, vznemirjenje, izogibanje določenim situacijam ali krajem, tresenje, znojenje, vrtoglavico ter ostale čustvene, telesne in kognitivne pojave.
Staranje in kognitivne funkcije
Verjetno imam že rahlo motnjo glede spomina in vedenja. Na primer, če se sredi noči zbudim in ne vem neke nepomembne malenkosti ( ali je Algarve na Portugalskem in Camargue v Provansi ali obratno), ne...
Možganska kap
Spoštovana gospa dr. STARE, Sem 49 letni bolnik. Dne 29. 01. 2002 sem zato, ker sem imel zelo hud glavobol, povešen desni del obraza, vrtoglavico in delno onemoglost desne polovice telesa (roka in ...
Še en odličen učinek aerobne vadbe
Veliko študij je že pokazalo, da lahko aerobna vadba izboljša kognitivne zmožnosti starostnikov. Toda podobno najverjetneje deluje tudi pri mlajših, je bila ugotovitev manjše nove študije. Če želite bolje pomniti, misliti, se osredotočati, poskrbite torej tudi za dovolj aerobne vadbe.
Naredite eno stvar za bolj zdrave možgane
Še en dokaz, da nam uživanje zadostnih količin sadja in zelenjave še kako koristi. Študija univerze Harvard je pokazala, da so imeli moški srednjih let, če so se tako prehranjevali, v primerjavi s tistimi, ki se niso, občutno manjše tveganje za kognitivne težave, ko so se postarali. Uživanje sadja in zelenjave je nekaj, kar lahko vsi naredimo za bolj zdrave možgane.
To se zgodi po prenehanju uživanja marihuane
Pri najstnikih in mladih odraslih, ki so za mesec dni prenehali uživati marihuano, se je izboljšal spomin, ki je pomemben, da se v šoli lahko učijo. To je pokazala ameriška študija, v kateri je sodelovalo 88 mladih, ki so pred tem marihuano uživali vsaj enkrat tedensko.
To se zgodi, če ste dehidrirani!
Dehidracija lahko vpliva na vaše kognitivne zmožnosti. Od tega, da zmanjša sposobnost osredotočanja, do tega, da postanemo slabši pri pregledovanju stvari, branju zemljevidov, slabše imamo tudi motorične spretnosti … Poskrbite, da vsak dan popijete dovolj tekočine (vode ali nesladkanega čaja). In popijte še več, če morate biti na soncu.
S plesom do boljšega spomina in osredotočenosti
Ples viša inteligenco, so sedaj dokazali strokovnjaki. Če se vpišete na tečaj plesa, si lahko izboljšate spomin, osredotočenost in razumevanje do 18 odstotkov, je pokazala zadnja raziskava Univerze Coventry.
Možganska kap vsako leto terja 4000 življenj
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene okoli 4000 ljudi, v Evropi pa zaradi nje vsako leto umre 650.000 ljudi.
Imate 'mačka'? Kava vam ne bo pomagala!
Mit o tem, da kava pomaga pri treznjenju, so razbili ameriški znanstveniki, ki so ugotovili, da je kava ena izmed najslabših zdravil po prekrokani noči.
