konflikt
Namesto kaznovanja lahko poslušanje in ustvarjalni pristopi pokažejo pot do razumevanja
Od Alje do Žana. Šole, ki slišijo.
Zakaj vam nobena zveza ne uspeva? 10 znakov, da si morda problem TI in tvoje vedenje
Čeprav nihče noče slišati, da je on tisti, ki je problematičen, moramo včasih slišati prav to, da odpremo oči in spremenimo svoje vedenje.
5 najhujših stvari, ki jih ljudje delamo drug drugemu
Ljudje smo socialna bitja. Med potrebami, ki jih imamo, niso zgolj fiziološke potrebe, kot sta voda in hrana, temveč imamo vsekakor tudi psihološke potrebe, med katere spada socializacija. Brez dvoma potrebujemo družbo, ljudi, s katerimi se podpiramo in jih imamo radi, oni pa nas, a hkrati smo v odnosih sposobni delati tudi manj prijetne stvari.
Kdaj si v odnosu vzeti 'pavzo'? Najpomembnejše, kako?
Ste naklonjeni 'pavzi' v razmerju ali ne? Ob tovrstnih vprašanjih se navadno vnamejo burne debate, nekateri so absolutno za, drugi ne, toda najpomembnejše, kar je treba definirati, je to, da ne, premor ne pomeni nujno razhoda.
Kako vam lahko trend s TikToka pomaga pri duševnem zdravju?
Jungovska psihologija, poimenovana po švicarskem psihologu Carlu Gustavu Jungu, je ena osrednjih teorij o človeški psihi. Njegova teorija se osredotoča na razumevanje posameznikove osebnosti, notranjih konfliktov in poti do osebne rasti. Seveda je v zadnjem času tudi družbeno omrežje TikTok preplavil koncept 'dela s sencami' (ang. shadow work) in z njim dela na sebi. Kaj slednji zajema, je dober, slab, na kaj bi morali biti pozorni?
Tesnoba nas lahko ovira ali spodbudi k spremembam
Tesnoba lahko prevzame naš um in telo, sočasno pa ima velik vpliv tudi na naše življenje, v katerem se mnogokrat ne znajdemo najbolje. In prav zato je še kako pomembno, da jo razumemo in znova najdemo tisti pristni stik sami s seboj. O tem smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko.
Kaj vaš najljubši filmski žanr razkriva o vaši osebnosti?
Imate radi komedijo, akcijo, grozljivko, morda fantazijske filme? Poglejmo, kaj naj bi vaš najljubši filmski žanr razkrival o vaši osebnosti.
Kdaj se je v konfliktu pametno umakniti?
Vsi vemo, kako je, ko želimo v konfliktu dokazati 'svoj prav' ali pa človeku preprosto racionalno razložiti, kako stvari stojijo. A kdaj in zakaj je pametno, da se včasih v konfliktu umaknemo? O tem je tokrat spregovoril naš Oskar.
Trik, ki ti lahko pomaga v konfliktih
Prevečkrat se v konfliktih zapleta ego, želja po 'zmagi' ali nasprotno: podreditev. Ne eden ne drugi ekstrem nista dobra, zato si poglejmo, kako lahko postanemo mojstri obvladovanja konfliktov, predvsem pa najpomembneje: ohranimo mirno kri.
4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.
Se znaš 'pametno' prepirati?
Vsi vemo, da konflikti nikakor niso prijetni, so pa, verjamemo ali ne, potrebni. Z njimi lahko, če si le dovolimo, rastemo in se razvijamo, navsezadnje pa tudi gradimo odnos, bodisi s partnerjem, prijateljem ali starši. Kako se lahko naučimo odzivati v konfliktih, kako se lahko, če smo pretirano temperamentni, naučimo umiriti, in najpomembnejše – kako se lahko 'pametno' prepiramo? Tokrat je naš Oskar v sveži video vsebini zajel vse to.
Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.
6 znakov, da ste 'stara duša'
Enostavne definicije, kaj je stara duša, ni, spodaj pa boste vseeno našli nekaj najbolj prepoznavnih lastnosti ljudi, ki naj bi to bili.
Kompromisi – da ali ne? Kdaj in kako?
Sklepanje kompromisov v razmerju je iskanje zlate sredine med navadami, željami in cilji obeh partnerjev. Če vsak malce popusti, je rešitev na dlani, pravijo nekateri. A žal ni vedno tako preprosto, sploh ko se dotaknemo naših temeljnih vrednot. Kdaj torej sklepati kompromise in kdaj ne?
Kako travma iz otroštva vpliva na partnerske odnose v odraslosti?
Izkušnje iz otroštva, ki jih pridobivamo v odnosu s starši in pomembnimi drugimi ljudmi, so ključnega pomena za čustven razvoj. Starši predstavljajo temelj stila navezanosti in igrajo pomembno vlogo pri tem, kako bomo doživljali svet. So odnosi z drugimi varni za raziskovanje in čustvena tveganja? Se v življenju lahko zanašamo na ljudi ali jih vidimo kot grožnjo?
Interpersonalni konflikti: tipi, primeri in rešitve
Interpersonalni ali z drugo besedo medosebni konflikt se zgodi, ko med dvema ali več osebami pride do nestrinjanja. Nesoglasja se v večini primerov nanašajo na razlike v ciljih, vrednotah, stališčih in željah. Pojavljajo se v vseh okoljih, kjer so vpleteni ljudje: doma, v službi in šoli. Brez konfliktov v življenju ne gre, saj smo si ljudje med seboj različni, a na srečo obstaja več načinov, kako jih učinkovito presegati.
Tudi vi jemljete stvari osebno?
Stvari, ki jih delajo in govorijo drugi, bolj malo povedo o nas. Ne glede na to, kaj se zgodi. Vsaj ne na način, kot si predstavljamo in kot radi predvidevamo. Ena najbolj fascinantnih stvari pri ljudeh je, da če v isto sobo postavite deset posameznikov, ob istem času in v isto situacijo in jih prosite, da opišejo, kaj se je zgodilo, boste dobili deset različnih zgodb. Nihče ne laže in nihče si nujno ne izmišljuje. Vsaka oseba je pozorna na različne stvari in ustvarja različne pomene na podlagi lastnih interesov, filtrov in vsebin, ki jih nosi znotraj sebe.
Zakaj so konflikti velikokrat nesmiselni?
Zagotovo se je že vsak od nas znašel v situaciji, ko na neki točki v konfliktu z drugim človekom sploh ni več vedel, zakaj se prepira ... Pa naj se je konflikt začel zaradi brezvezne narobe postavljene posode v kuhinji ali kakšne večje težave.
Si že slišal za asertivnost?
Zakaj v zadnjem času tako zelo poudarjamo pomen asertivnosti? Zakaj je tako super in kako se je lahko naučimo? Oglej si svežo vsebino in preveri, kako lahko praktično vsak 'konflikt' obrneš sebi v prid.
6 razlogov, zakaj fant potrebuje 'malo prostora'
To je stavek, ki ga nihče ne želi zares slišati, ker skoraj vsi menimo, da ne pomeni nič dobrega. Poglejmo si, zakaj in kdaj situacija ni vedno črno bela.
Želite prekiniti prijateljstvo, a brez slabega občutka? 5 nasvetov, kako lahko to storite na miren način
Nič kaj takšnega ni, če kakšno prijateljstvo prerastemo ali pa se končno zavemo, da morda ni tako zelo dobro za nas, kot smo sprva mislili. In vsekakor se prijateljstvo lahko končna na miren način. Poglejmo si, kako.
Od kje izvirajo občutki krivde?
Krivda je čustveno stanje, ki ga najlažje opišemo kot notranji konflikt, ker smo storili nekaj, za kar menimo, da ne bi smeli – ali nasprotno – ker nismo storili nečesa, za kar verjamemo, da bi morali. To lahko povzroči občutek, ki ne izgine tako zlahka in ga je v nekaterih primerih težko predelati – od tod tudi izraz, da krivda razjeda.
Doc. dr. Lidija Kitanovski, dr. med.: ''Ne maraš tega, da otroci umirajo. Želiš si pozdraviti vsakega.''
Diagnoza rak je tako s fizičnega kot s psihološkega vidika ena najtežjih diagnoz, še posebej težka pa je, če gre za otroka z rakom.
Katere vrste travm poznamo?
Mala in velika travma, medgeneracijska, akutna, kompleksna, kronična in relacijska – govorimo o travmah, čustveno izrazito močnih izkušnjah, ki ogrožajo posameznikovo preživetje ali občutek varnosti. Ob travmi so prisotna občutja strahu, groze, nemoči in čeprav nekatera predelamo razmeroma hitro, lahko druga ostanejo "ujeta" v telesu in se izrazijo v obliki posttravmatske stresne motnje.
Od kje izvira kompleks krivde in njeni občutki?
Vzbujanje občutkov krivde je lahko močan motivator človeškega vedenja, saj jo lahko določeni posamezniki zlorabljajo kot orodje za spreminjanje načina razmišljanja, počutja in vedenja drugih. Včasih lahko vzbujanje krivde vključuje naslanjanje na nekaj, za kar se nekdo že počuti krivega.
Od kod sploh izhajajo potrebe, prepričanja in želje glede spolnosti?
Ujemanje v spolnosti imenujemo tudi spolna združljivost ali kompatibilnost. Pogosto gre za vodilni kriterij pri ocenjevanju, kdo je ’pravi’ za nas in ali ima odnos prihodnost. Veliko pa je seveda odvisno tudi od tega, koliko partnerjema spolna dimenzija v odnosu sploh pomeni. Nekateri si odnosa brez spolnosti ne morejo predstavljati, drugim več pomeni čustvena in duhovna bližina.
Imago terapija: ustvarjanje ljubezni, kot si je želimo
Doživeti pravo ljubezen, ki temelji na globoki in pristni povezanosti s partnerjem, je želja mnogih. Hkrati pa je to tudi temeljni cilj imago terapije, ki v ospredje postavlja sočutno reševanje konfliktov, odkrivanje ranljivosti in poglabljanje intimnosti v varnem prostoru. Učinkovita partnerska komunikacija je ključnega pomena za ohranjanje dolgega in izpolnjujočega odnosa. Skupno življenje pomeni srečanje na polovici poti, premagovanje ovir ter konstruktivno izražanje negotovosti in frustracije.
Kako komunicirati z verbalno žaljivimi ljudmi?
Ker ljudje jezo izražamo na različne načine, ima lahko mnogo obrazov. Nekateri je ne želijo čutiti, zato jo potlačijo ali pa jo izražajo s pasivno agresijo. Drugi jo težko obvladujejo, zato kričijo, žalijo in so tudi fizično agresivni. Kako se torej znajti v situacijah, ko moramo komunicirati z osebo, ki jo preplavi jeza?
Življenjsko obdobje, ki je eno najbolj težavnih
Se sprašujete, kdo ste v resnici? Morda tudi, kakšen je vaš smisel življenja in katere vrednote vas opredeljujejo? Če je tako, morda preživljate fazo, ki jo imenujemo kriza identitete.
Kaj sploh je zdravo razmerje?
Odnosi so pomemben, če ne najbolj pomemben in ključen del našega življenja. Raziskave kažejo, da socialne povezave močno vplivajo na naše duševno in fizično zdravje, ljudje, ki so poročali, da imajo oz. svoje odnose dojemajo kot zdrave, pa naj bi imeli manj možnosti za razvoj določenih bolezenskih stanj – tudi psihičnih!
