kritike
Kaj je odtujitveni sindrom od staršev?
Sindrom odtujenosti od staršev je izraz, ki ga morda ne poznate, vendar ste ga morda izkusili. Včasih se pojavi v družinah, ki gredo skozi težke čase, kot je denimo ločitev.
Na čem temelji tvoje samospoštovanje?
Vsak je že srečal koga, ki je na površju deloval neverjetno samozavestno, a se je zlomil ob najmanjši kritiki. Paradoks je enostavno pojasniti, če poznamo razliko med samopodobo in samospoštovanjem. Samopodoba ti pove, kako se vidiš; samospoštovanje ti pove, kako se vrednotiš oz. kakšno vrednost pripisuješ sebi.
Ste preveč ali premalo samokritični?
Pri vsaki stvari, odnosu in lastnosti je potrebna zdrava meja. Ni v redu, če je nečesa premalo, niti če je nečesa preveč. Seveda enako velja za samokritičnost. Poglejmo si, kaj se zgodi, če je je premalo oz. preveč.
Čustvena zloraba je najpogostejša v partnerskih razmerjih
Čustvena zloraba je način obvladovanja druge osebe z uporabo čustev, s katerimi tisti, ki zlorablja, kritizira, sramoti, obtožuje ali/in manipulira z drugo osebo. Na splošno je razmerje čustveno nasilno, kadar obstaja dosleden vzorec žaljivih besed in ustrahovalnega vedenja, ki človeku oslabijo samopodobo in spodkopavajo njegovo duševno zdravje.
Znašla se je na dnu: 'Želela sem umreti'
Katherine Heigl so v Hollywoodu označili za težavno in neprofesionalno, zato se je znašla na njegovi črni listi, to pa je imelo velike posledice tudi v njenem zasebnem življenju.
Kako prestavljanje ure vpliva na naše zdravje?
Ste se kdaj vprašali, zakaj dvakrat letno prestavljamo uro? Glavni razlogi za to prakso segajo v zgodovino in so povezani z energijskimi prihranki, varnostjo in izkoriščanjem naravne svetlobe.
Kako je odraščati z alkoholikom?
Alkoholizem je vedno povezan z žrtvami, med katerimi so najbolj ranljivi prav otroci, ki odraščajo v družini zasvojenih staršev. Ti otroci so prikrajšani za občutke varnosti, ljubezni in čustvene stabilnosti, kar jih pogosto zaznamuje tudi v odraslem življenju.
Življenje, ki ga živite, je odsev vašega odnosa do sebe
Če se ne cenite in s seboj ne delate lepo, zelo verjetno tudi vaša oklica z vami dela enako. Če se spoštujete, vas spoštujejo tudi drugi. Formula je preprosta, a kljub temu težka, saj je spremembe na sebi težko delati, če zanje nimamo močnega motiva.
Poznate recept za odličen seks?
Psihoterapevtka Rachel Wright razkriva, kaj je ključ do odlične spolnosti. Slednji naj bi se skrival v najbolj preprostem in osnovnem človeškem vedenju – v komunikaciji.
Kako sta povezana kritika in ego?
V prejšnjem vlogu smo govorili o sprejemanju kritike in zakaj slednja ni nujno slaba. Tokrat pa smo zajeli še en pomemben vidik, in sicer povezavo med kritiko in egom.
Te kritika močno prizadene?
Si eden tistih, ki preprosto ne zmorejo sprejeti kritike? Ne skrbi, nisi edini. Bolje rečeno - zelo veliko ljudi, tudi odraslih, ima težavo s sprejemanjem (konstruktivne) kritike.
Od kje izvira kompleks krivde in njeni občutki?
Vzbujanje občutkov krivde je lahko močan motivator človeškega vedenja, saj jo lahko določeni posamezniki zlorabljajo kot orodje za spreminjanje načina razmišljanja, počutja in vedenja drugih. Včasih lahko vzbujanje krivde vključuje naslanjanje na nekaj, za kar se nekdo že počuti krivega.
Negativna pristranskost – ko so za naše nerganje 'krivi' možgani, ne mi
Dejstvo je, da imajo kritike pogosto večji vpliv kot pohvale, slabe novice pa pritegnejo več pozornosti kot dobre. Ste se kdaj zalotili, da ves dan razmišljate o žaljivki, ki jo je izrekel sodelavec, čeprav ste imeli sicer precej dober dan? Se kljub vsemu lepemu, kar je mogoče opaziti, osredotočate zgolj na svoje napake? To, kar opisujemo, ni zgolj lastnost perfekcionistov, temveč je značilno tudi za ljudi, ki so nagnjeni k negativni pristranskosti. Poglejmo si jo nekoliko podrobneje.
Nagnjenosti k optimizmu, altruizmu in hvaležnosti se lahko naučimo
Pozitivna psihologija je ena najnovejših 'vej' psihologije. Za razliko od drugih področij psihologije, ki se običajno osredotočajo na disfunkcije in nenormalna vedenja, se pozitivna psihologija osredotoča na to, da ljudem 'svetuje', kako lahko napredujejo in postanejo 'srečnejši'. Kot pri vseh ostalih stvareh in teorijah, ne le na področju psihologije, imamo tudi tukaj močne podpornike, pa tudi glasne kritike. Očitki slednjih pa so velikokrat neutemeljeni.
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
Kaj je senčna plat naše osebnosti in kako jo lahko sprejmemo?
V jungovski psihologiji je senca (znana tudi kot id, senčni vidik ali senčni arhetip) bodisi nezavedni vidik osebnosti, ki ga zavestni ego v sebi ne prepozna, bodisi ga noče sprejeti in ga celo zavrača.
Empatično poslušanje je temelj pristne interakcije
Ob nekaterih ljudeh se zazdi, da so se pravzaprav že rodili z veščino poslušanja. V pogovorih z njimi brez težav delimo svoje občutke in se počutimo razumljene ter cenjene. Ste že kdaj razmišljali, zakaj se nam nekateri zdijo tako zaupanja vredni? Odgovor se skriva v empatičnem poslušanju, ki se ga lahko tudi naučimo - a pozor, brez avtentičnosti tukaj ne gre.
Kako nas otroštvo oblikuje?
Prav tako kot temelji hiše so tudi izkušnje iz otroštva osnova, na kateri gradimo življenje. Če ti temelji niso trdni, kar pomeni, da imamo čustvene razpoke in rane, lahko to vpliva na strukturo našega življenja v odraslosti.
Izrazita samokritičnost ali ljubezen do sebe?
Vsak od nas ima svoj notranji dialog, ki je lahko odlična odskočna deska za dosežke ali pa neprijetna ovira, ki nam v življenju ne dovoli napredka. Naše misli vplivajo na to, kako se počutimo, kako in s kom sklepamo odnose, kako gledamo na izzive in življenje nasploh. Način, kako razmišljamo, je torej neke vrste samouresničujoča prerokba. Če mislimo, da nečesa nismo vredni, potem se bomo vedli v skladu z našim prepričanjem. Pretirana samokritično je lahko neke vrste samosabotaža, zaradi katere ne moremo izkoristiti skritih potencialov, doseči uspeha, odkriti zadovoljstva in zaživeti polnega življenja.
Je perfekcionizem nekaj pozitivnega ali negativnega?
"Perfekcionizem je človekova težnja, da bi v vseh stvareh vse naredil najboljše možno in brez napake," pojasnjuje klinična psihologinja Aleksandra P. Meško. Medtem ko to deluje kot povsem lepa in smiselna želja, pa je napaka perfekcionistov, da ne znajo ločiti, kje bi bilo perfekcionizem smiselno uporabiti, kje pa ne. Kar vse bi moralo biti popolno. Tu pa se potem zalomi.
Kako se spopasti s prvimi znaki staranja?
Vstop v 30. leta je obdobje, ko se prvič zavemo, da kolo časa tudi nam ne prizanaša. Pojavijo se prve gubice, in če ne pazimo na zdravo ,tudi odvečni kilogrami in celulit. Kako sprejeti prve spremembe telesa, smo se pogovarjali s specialistko družinske in zakonske terapije Anjo Kovačič.
Kompulzivno prenajedanje: ko se ne moreš zaustaviti
Kompulzivno prenajedanje je motnja, za katero je značilno, da bolnik ni požrešen, le zaustaviti se ne more. Za tiste, ki imajo to motnjo, so značilni močni občutki krivde in sramu, pravi sociologinja Dragica Sternad.
Tipi depresije, za katere verjetno še niste slišali
Depresija je v današnjem času precej razširjena duševna motnja in verjetno skoraj vsak med nami pozna koga, ki jo ima zapisano v svoji zdravstveni kartoteki. A dejstvo je, da se strokovno področje, ki proučuje duševne motnje, hitro razvija, na plan pa prihajajo vedno nova spoznanja in odkritja strokovnjakov ter nove teorije, ki včasih razdvajajo stroko. Tokrat izpostavljamo različne tipe depresij, kot jih navaja APA (Ameriško združenje za psihologijo).
Triangulacija v medosebnih odnosih
Tri ni vedno pravljično število, pač pa s seboj nosi tudi težave – vsaj v odnosih. Iz njega je izpeljan tudi pojem triangulacija, ki pomeni vključitev tretje osebe v odnos dveh. Pojavlja se v družinah, partnerskih in poslovnih odnosih, v ozadju pa se vedno skriva nefunkcionalno razreševanje težav. Zelo pogosta je med narcističnimi posamezniki in je lahko očitna ali prikrita, zato se mnogi sploh ne zavedajo, da so v ’odnosu treh’.
Vsi ljudje niso krivi za svojo debelost
Debelost bi morali opredeliti kot bolezen, saj vsi pacienti niso povsem sami krivi, da so debeli, sta opozorila britanska strokovnjaka. Predlagala sta, da bi debelost označili kot kronično stanje, tako kot je to astma ali epilepsija. Menita namreč, da bi na ta način ljudje hitreje poiskali zdravniško pomoč in se ne bi zanašali na hitre nezdrave diete.
Telo trpi, če je stres preveč intenziven
S stresnim odzivom nam naše telo želi pomagati, razlaga zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina. Daje nam val energije, da bi lahko dokončali nalogo, ki je pred nami. Poleg tega nam omogoči, da se osredotočimo le nanjo. Če se nam zdi naloga pomembnejša, je stresni odziv intenzivnejši. Ter obratno. Težava nastane, ko je odziv ves čas močan in se kar ne konča.
PSTH
DEPRESIJA? Lep pozdrav! Imam 20 let. Že kar 4, 5 let se počutim osamljeno. Imam fanta ki me obožuje in jaz njega. Imam tudi družino, ki me ima rada in jih skrbi moje obnašanje. Vedno zanikam...
OBVLADOVANJE
Lep pozdrav! zadnje čase sem zelo živčna,napeta,vse kar nekdo reče me živcira, dajem nekakšno negativno energijo vsem in se počutim kot da me vsi odrivajo od sebe in da sem sama. Zelo hitro se...
Bil sem kregan, ker sem vegetarijanec
Pozdravljeni! Lansko leto sem postal vegetarijanec in me zanima kaj vi menite o tem. Sicer sem star 16 let in sedaj se počutim veliko bolje, nič nisem utrujen in še do zdaj nisem imel nobenega prehl...
Strahovi po porodu
Spoštovana dr.sci. Pšeničny, Hčerka je imela zelo težak porod zaradi česar za otroka, obstaja sicer (minimalna možnost),da bo imel kakšne telesne ali psihične motnje. Zdaj je star leto in pol in vs...
