krivda
5 najhujših stvari, ki jih ljudje delamo drug drugemu
Ljudje smo socialna bitja. Med potrebami, ki jih imamo, niso zgolj fiziološke potrebe, kot sta voda in hrana, temveč imamo vsekakor tudi psihološke potrebe, med katere spada socializacija. Brez dvoma potrebujemo družbo, ljudi, s katerimi se podpiramo in jih imamo radi, oni pa nas, a hkrati smo v odnosih sposobni delati tudi manj prijetne stvari.
Novoletne zaobljube so super, kaj pa večja vizija?
Tu je januar, čas, da novoletne zaobljube, ki smo si jih zadali konec prejšnjega leta, tudi uresničimo. Ni skrivnost, da to večini ne uspe. In če se v večini člankov osredotočamo na to, da je krivda za neuspeh v nespecifičnosti naših ciljev ali pomanjkanju jasno začrtanih korakov, bomo tokrat šli v nekoliko drugo smer. Marsikatera novoletna zaobljuba žalostno propade, ker manjka jasna širša vizija, ki nam pove, kaj na dolgi rok, ne le v enem letu, želimo doseči v svojem življenju.
Kultura 'ghostanja': nekaj, kar čustveno zreli ljudje ne delajo
V zadnjih letih je pojmovanje 'ghostanja' postalo vse bolj pogosto, zlasti med najstniki in mladimi odraslimi. Ghostanje se nanaša na situacijo, ko nekdo preneha komunicirati brez kakršnega koli pojasnila ali obvestila, kar lahko povzroči zmedo, jezo in celo bolečino pri osebi, ki je bila ignorirana.
Ste preveč ali premalo samokritični?
Pri vsaki stvari, odnosu in lastnosti je potrebna zdrava meja. Ni v redu, če je nečesa premalo, niti če je nečesa preveč. Seveda enako velja za samokritičnost. Poglejmo si, kaj se zgodi, če je je premalo oz. preveč.
Distrakcije so ubijalec produktivnosti
Delaš tisto seminarsko, pišeš esej ali se učiš za izpit, in se ti itak ne da. Ni zabavno. Vleče te, da bi malo pogledal na telefon, ki je točno 10 cm stran. Čez eno uro si še vedno na isti strani skripte in globoko v nekem obskurnem internetnem rabbitholu.
Kaj storiti, če te prijatelji silijo v nekaj, česar si ne želiš?
Prijatelji so pomemben del našega življenja. Z njimi delimo smeh, veselje in včasih tudi skrbi. Vendar pa niso vsi prijatelji vedno tisti pravi. Če te prijatelji silijo v nekaj, kar ti ni všeč ali s čimer se ne strinjaš, je pomembno, da znaš postaviti meje in zaščititi svoje vrednote.
Top knjige za lažje doseganje ciljev, ki ste si jih zastavili za to jesen
Poletje je čas, ko si privoščimo oddih od vsakdanje rutine, se prepustimo sončnim žarkom in nabiramo nove moči za prihajajoče izzive. Jesen pa s seboj prinaša svežo energijo, vonj po sveže padlem listju in občutek novega začetka. To je obdobje, ko se vrnemo v rutino in z novim zagonom postavljamo cilje za osebnostno rast ter napredek. S knjigo v roki je ta prehod veliko lažji, zato smo pripravili seznam najpogostejših ciljev in knjig, ki vam bodo pomagale na poti do uspeha in vas navdihnile pri doseganju teh ciljev.
Kako se znebiti 'dietne kulture' in se naučiti zaupati svojemu telesu?
Imate tudi vi dovolj dietne kulture in dejstva, da ste neprestano na restriktivnih, milo rečeno, nezdravih dietah, ki nikamor ne vodijo? Morda je čas, da jih opustite in začnete zaupati svojemu telesu.
Ko hrana postane tvoj sovražnik
Motnje hranjenja lahko močno vplivajo na posameznika, tako telesno kot čustveno. Nenehni notranji boji pa so običajno povezani z zlorabo lastnega telesa in izkrivljenih prehranjevalnih navad. In prav zato je zelo pomembno, da jih tudi razumemo, od vzrokov do možnosti izhoda iz tega nevarnega in večkrat dolgotrajnega začaranega kroga.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
Nasilje v družini – pravočasno poiščite pomoč
Nasilje v družini je na žalost resničnost marsikatere ženske. Prepoznavanje znakov nasilnega razmerja in vedenje, kako zapustiti nevarno situacijo, pa mnogokrat lahko rešita življenje!
Kronične in neozdravljive diagnoze in duševno zdravje
Kronične in neozdravljive bolezni imajo velik vpliv tudi na duševno zdravje obolelih in njihovih svojcev, saj obvladovanje simptomov, načini zdravljenja, neželeni učinki ter spremembe v vsakodnevnem delovanju povzročajo velik stres in v nekaterih primerih tudi prilagoditev življenjskega sloga.
To se skriva v ozadju vseh zasvojenosti
Od kod nagnjenost k zasvojenosti? Zakaj posameznik z odvisnostjo nima nadzora nad seboj? Kaj ga sili k zlorabi določene snovi ali kompulzivnemu vedenju? Zelo pogosto je zasvojenost odgovor na težave v zgodnjem življenju in gre za mehanizem spoprijemanja s stisko.
Moja starša se ločujeta!
Soočanje z ločitvijo staršev nikoli ni enostavno, v času odraščanja morda še toliko bolj, saj se ti v tem ranljivem obdobju naenkrat sesuje vse, kar ti je nekoč predstavljajo varnost. Če se ob tem srečuješ še z ostalimi izzivi najstništva in je razhod staršev le še pika na i vsemu stresu, ki ga doživljaš, ti bodo skozi to obdobje morda pomagali sledeči nasveti.
Kaj je manipulacija in kako jo prepoznamo?
Manipulacija je praksa uporabe posrednih taktik za nadzor vedenja, čustev in odnosov. Najpogosteje se dogaja v zasebnih odnosih, znotraj partnerstva ali družine, pa tudi v poklicnem življenju, v sklopu odnosov med sodelavci. Širše in splošno gledano pa smo manipulaciji podvrženi vsak dan preko oglasov in ostalih prodajnih taktik.
Od kje izvirajo občutki krivde?
Krivda je čustveno stanje, ki ga najlažje opišemo kot notranji konflikt, ker smo storili nekaj, za kar menimo, da ne bi smeli – ali nasprotno – ker nismo storili nečesa, za kar verjamemo, da bi morali. To lahko povzroči občutek, ki ne izgine tako zlahka in ga je v nekaterih primerih težko predelati – od tod tudi izraz, da krivda razjeda.
Duševne motnje ne bi smele biti predmet norčevanja
Si tudi ti že opazil, da se v pogovorih nekateri vse prevečkrat norčujejo iz duševnih motenj?
Kdo so narcistični starši?
Popolni starši ne obstajajo, obstajajo pa dovolj dobri starši, ki se trudijo po svojih najboljših močeh in ravnajo tako, kot v danem trenutku najbolje vedo in znajo. A ko se nekdo, ki naj bi bil vir podpore, nege in zaščite, izkaže za vir stisk in bolečine, dobi to povsem druge razsežnosti.
Kaj je čustvena zrelost?
Čustvena zrelost zajema različna vedenja in notranje mehanizme (samo)nadzora. Vključuje sposobnost prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja ter zmožnost občutiti hvaležnost, sprejemati lastne napake, prepoznavati potrebe in postavljati zdrave meje. Je ena od temeljnih elementov srečnega in izpolnjenega življenja.
EFT – metoda, ki naj bi čustveno osvobajala
V zadnjem času pogosto naletimo na vse bolj priljubljeno EFT (emotional freedom technique) metodo čustvenega osvobajanja in posledično tudi zdravljenja, pri kateri gre za neke vrste psihološko oziroma čustveno akupresuro. Le z uporabo konic prstov in tapkanja stimuliramo energijske točke na telesu in s tem lajšamo različne vrste tegob. Filozofija, ki stoji za to enostavno tehniko, pravi, da je vzrok za vsa negativna čustva motnja v energijskem sistemu.
Od kje izvira kompleks krivde in njeni občutki?
Vzbujanje občutkov krivde je lahko močan motivator človeškega vedenja, saj jo lahko določeni posamezniki zlorabljajo kot orodje za spreminjanje načina razmišljanja, počutja in vedenja drugih. Včasih lahko vzbujanje krivde vključuje naslanjanje na nekaj, za kar se nekdo že počuti krivega.
Žalovanje je fluiden proces, ki ga vsak doživlja drugače
Žalovanje je nekaj univerzalnega. Na določeni točki življenja se vsak sreča z žalostjo, bodisi je ta povezana z izgubo ljubljene osebe, ljubljenčka, s koncem partnerskega razmerja, izgubo službe, sprejemanjem diagnoze ali katerokoli drugo spremembo, ki poseže v nas in nam spremeni življenje.
7 življenjskih resnic, ki so ključ do notranjega miru
V življenju se vse prevečkrat obremenjujemo z drugimi in premalo osredotočamo nase ... Na svoje potrebe, želje, hrepenenja, cilje. Tisto, kar zares šteje, podrejamo manj pomembnim stvarem, obenem pa nas je strah izražati to, kar zares čutimo. Pri dolgoletnem delu z ljudmi sem prišla do številnih spoznanj, zato sem izbrala nekaj ključnih življenjskih dejstev, ki so ključ do zadovoljnega življenja in notranjega miru. Življenje je lahko lepo, če ga le znamo videti s prave perspektive in iz njega izvleči najboljše.
Kaj je kompulzivno prenajedanje?
Večina ljudi se je vsaj enkrat v življenju prenajedla. Vsi poznamo občutke ob tem - postane nam neprijetno, včasih celo vroče, trebuh se napihne, včasih nas spremljajo tudi prebavne težave. Kdaj takšno vedenje postane problematično oz. kdaj lahko govorimo o kompulzivnem prenajedanju?
To je nemalokrat negativna prelomnica v življenju marsikaterega otroka in najstnika
Za mnoge ljudi ločitev staršev pomeni veliko prelomnico v njihovem življenju, ne glede na to, ali se ločitev zgodi, ko je otrok še čisto majhen, najstnik ali že odrasla oseba. Kako se spopasti z vsemi čustvi, ki pridejo ob ločitvi? V prvi vrsti se zavedaj, da nobeno čustvo ali občutek, ki ga čutiš, ni napačno!
Rešitelj izgubi svojo identiteto v globljih odnosih
Pretirana težnja do ugajanja drugim, za katere bi naredili vse, je lahko samo naš krik na pomoč, a se tega niti ne zavedamo. Kdo bo pomagal nam, če sami sebi ne moremo ali ne znamo, medtem ko rešujemo svet oziroma vse okoli nas.
Čustva, ki jih potlačimo, se vrnejo
Jeza, žalost, strah, gnus, razočaranje, nepotrpežljivost, sram, ljubosumje … so čustva, ki bi se jim najraje izognili, če bi se jim lahko. Ampak čustva sama po sebi niso dobra in slaba, pravilna ali napačna, saj jih občutimo z razlogom, da nas nekaj naučijo. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko Branko Strniša in Kajo Strniša.
Soodvisni odnosi: Zakaj lepa dekleta ljubijo barabe?
Odnosi z drugimi so že od nekdaj kompleksni, prežeti z najrazličnejšimi čustvi, vzdušjem, doživljanjem in igrajo pomembno vlogo pri tem, kakšno bo naše življenje. Poznamo več vrst odnosov, ampak zagotovo je eden od najbolj »uničujočih« soodvisni odnos, v katerem bomo vedno znova podoživljali vso preteklo bolečino. Kako jo premagati?
Dr. Mirjana Radovanović: Pri alkoholizmu ogromno vlogo igra 'biološka ranljivost'
Z manj tveganim pitjem alkohola po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje označujemo količino alkohola, ki za večino zdravih odraslih ljudi pomeni relativno majhno tveganje, da bi škodovala našemu zdravju. A ta količina ni priporočljiva. Z dr. Mirjano Radovanović, dr. med., spec. psih., smo se pogovarjali o tem, kdaj lahko pri uživanju alkohola govorimo o zlorabi, kakšni so znaki in simptomi, kako vpliva na dinamiko družine, kakšni so genetski faktorji pri tej bolezni in kako zelo je naša družba na eni strani še vedno zelo tolerantna do alkohola, na drugi strani pa sta bolezen odvisnosti od alkohola in zdravljenje le te še vedno precej stigmatizirana.
Že poznate obsesivno-kompulzivno motnjo?
Obsesivno-kompulzivno motnjo zaznamujejo obsesije in kompulzivna dejanja. Pomembno je vedeti, da se razlikuje od obsesivno-kompulzivne osebnostne motnje, pri čemer je ime slednje nekoliko neposrečeno, saj je ne zaznamujejo ne obsesije ne kompulzivna dejanja.
