možgani

Strokovnjaki razkrivajo, katera vsakodnevna navada najbolj pomaga ohranjati možgane v dobri kondiciji
Pozabljate, kam ste odložili ključe? Se težje spomnite imen ali imate občutek, da se težje osredotočite kot nekoč? S staranjem se nekatere kognitivne sposobnosti naravno spreminjajo, vendar lahko na zdravje možganov pomembno vplivamo tudi sami.

Zakaj vas po 50. letu vse pogosteje muči zaprtje
Ste po 50. letu opazili, da vaše črevesje ne deluje več tako redno kot nekoč? Imate občutek napihnjenosti, težje odvajate blato ali na stranišču preživite precej več časa?

Možgani v zrelih letih: kako izboljšati spomin in koncentracijo?
Delovanje možganov se z leti spreminja. Medtem ko imamo življenjskih izkušenj vedno več in so lahko naša pomembna prednost, lahko spomin, pozornost in hitrost obdelave informacij začnejo pešati. Za ohranjanje bistrih možganov lahko poskrbimo na različne načine. Preberite, kako.

Spremembe pri hoji pri Parkinsonovi bolezni naj bi bile opazne že 7 let prej
Znanstveniki so s pomočjo zapestnih senzorjev ugotovili, da se način hoje in nihanje rok spremenita skoraj sedem let pred uradno diagnozo Parkinsonove bolezni, kar odpira nove možnosti za zgodnje odkrivanje.

Ljudje, ki vse življenje počnejo to, imajo lahko precej manjše tveganje za Alzheimerjevo bolezen
Redno branje, pisanje in učenje tujih jezikov skozi vse življenje so povezani z do 38 odstotkov manjšim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni ter počasnejšim upadanjem miselnih sposobnosti.

Zakaj se popolna prepoved določenih živil velikokrat izkaže za napačno odločitev
Pica, hamburgerji in sladkarije so lahko del zdrave prehrane, če jih uživamo zmerno in premišljeno. Spoznajte pet praktičnih korakov, s katerimi boste ohranili nadzor nad porcijami, preprečili prenajedanje in se znebili nepotrebnega občutka krivde.

Križanke, knjige ali računalnik? Znanstveniki ugotovili, katere dejavnosti so povezane z manjšim tveganjem za demenco
Kratki odmori med delovnim dnem so ključni za ohranjanje zbranosti, zmanjšanje stresa in preprečevanje izgorelosti. Spoznajte, kako jih pravilno uvesti.

Skriti znaki epilepsije: ko napad ni videti kot 'krč'
Večina ljudi si epileptični napad predstavlja kot dramatičen dogodek z izgubo zavesti in krči. Vendar pa se napadi v senčnem režnju pogosto kažejo le kot nenavadni vonji, močan občutek déjà vu ali nenaden, nepojasnjen strah.

Ne gre le za otroško igro: strokovnjaki pojasnjujejo, zakaj nas barvanje sprošča
Ko pomislimo na pobarvanke, si običajno predstavljamo otroke, ki barvajo živali, pravljične junake ali risane like. Toda v zadnjih letih so pobarvanke za odrasle postale presenetljivo priljubljene. Nekateri jih uporabljajo za sprostitev po napornem dnevu, drugi za odmik od ekranov, tretji celo kot pomoč pri obvladovanju stresa in tesnobe.

Nevarnost, ki je ne morete videti ali zavohati: prvi znaki zastrupitve z ogljikovim monoksidom
Ogljikov monoksid je eden najnevarnejših plinov v domačem okolju. Ne moremo ga videti, zavohati ali okusiti, zato lahko njegovo prisotnost opazimo šele, ko se pojavijo zdravstvene težave.

Zakaj se starejši ljudje zbujajo tako zgodaj
Spoznajte glavne razloge, zakaj staranje vpliva na vaš notranji ritem spanja, in kako se prilagoditi telesnim spremembam v tretjem življenjskem obdobju.

Ali so kognitivne težave del staranja ali znak demence
Spoznajte razliko med običajnim pozabljanjem in prvimi znaki demence prek hitrega preizkusa, ki ga zdravniki uporabljajo že več desetletij.

Pri 91 letih Julie Andrews prisega na eno navado, ki je povezana z 18 % manjšim tveganjem za demenco
Slavna igralka Julie Andrews tudi pri 91 letih ostaja ustvarjalno aktivna. Znanstvene študije kažejo, da učenje in miselno zahtevno delo zmanjšata tveganje za demenco in ohranjata možgane zdrave.

Kaj je "vitamin P" in zakaj ga mnogim primanjkuje
Če bi nutricionista vprašali, kateri vitamin ljudje najpogosteje zanemarjamo, bi verjetno omenil vitamin D, železo ali folno kislino. V zadnjih letih pa se vse pogosteje pojavlja še en izraz: vitamin P, pri katerem črka P ne pomeni kemične spojine, temveč pleasure oziroma užitek.

Želite ohraniti bister um v starosti? Obujte si udobne čevlje
Nova raziskava kaže, da že postopno povečanje dnevnega števila korakov pripomore k boljšemu delovanju možganov, boljšemu nadzoru krvnega tlaka in večji zbranosti pri starejših odraslih.

Pogovor v glavi spremeni naše zenice na povsem drugačen način kot govorjenje na glas
Ali ste vedeli, da vaše oči razkrivajo, ali razmišljate ali govorite? Raziskovalci so ugotovili, da govorjenje na glas poveča zenice bolj kot le misel na besede.

Vas skrbi herpes? Nova dognanja o vplivu virusa na možganske celice
Nove raziskave kažejo, da herpes ne povzroča le nadležnih mehurčkov, temveč lahko resno ogrozi delovanje imunskih celic v možganih in prispeva k razvoju kognitivnega upada.

Povezava med procesirano hrano in tihimi poškodbami možganov
Nova študija iz Kanade opozarja na tveganja industrijsko pripravljenih živil. Redno uživanje takšne hrane je povezano s 40-odstotno višjim tveganjem za tihe spremembe v možganih.

Kako zavestno dihanje povzroča spremenjena stanja zavesti
Znanstveniki so ugotovili, da krožno dihanje povzroči kar 45-odstotni upad prekrvavitve možganske skorje, kar pojasnjuje nenadne spremembe v zaznavanju in čustvenem stanju posameznika.

Zdravniki pravijo, da je izbira pravega časa za spanje pomembnejša, kot si mislite
Vsako telo je drugačno, zato univerzalnega recepta za idealno uro spanja ni. Odkrijte, kako lahko s preprostimi metodami določite svoj osebni ritem in se končno zbudite resnično spočiti.

Kako skozi čuječnost do globlje povezanosti in lažjega soočanja s stisko
Čuječnost nas uči sprejemanja neizogibnih življenjskih stisk in krepi sposobnost samoregulacije. Pogovarjala sem se s Katarino Cerar Bajde, učiteljico čuječnosti, ki deluje v Društvu za razvijanje čuječnosti, v katerem hkrati izvajajo programe za splošno populacijo, v sodelovanju z Europa Donna pa tudi za posameznice z zdravljenim rakom. Ta intervju je drugi v sklopu štirih, kjer bomo bralcem v celoti predstavili čuječnost, kaj slednja je, kako nam lahko pomaga, predvsem pa, zakaj je dober odgovor na sodoben stres. Vabljeni k branju.

Kako statini delujejo na telo in kaj morate vedeti o njih
Spoznajte, kako majhne tablete proti holesterolu zmanjšujejo tveganje za srčni infarkt in katere stranske učinke znanost dejansko potrjuje.

Kaj je čuječnost in kako jo vključiti v vsakdanje življenje
Čuječnost ni le meditacija, temveč veščina zavedanja. Pogovarjala sem se z Bredo Smej, kreativno terapevtko, učiteljico čuječnosti, ki deluje v Društvu za razvijanje čuječnosti, v katerem hkrati izvajajo programe za splošno populacijo, v sodelovanju z Europa Donna pa tudi za posameznice z zdravljenim rakom. Ta intervju je prvi v sklopu štirih, kjer bomo bralcem v celoti predstavili čuječnost, kaj slednja je, kako nam lahko pomaga, predvsem pa, zakaj je dober odgovor na sodoben stres. Vabljeni k branju.

Človek v komi lahko zaznava več, kot smo nekoč verjeli
Preučite razlike med komo, spanjem in možgansko smrtjo ter odkrijte, zakaj nekateri pacienti v stanju nezavesti še vedno procesirajo zvoke in ukaze, čeprav na njih ne morejo fizično odgovoriti.

Tudi ena alkoholna pijača na dan vpliva na vaše možgane
Nove študije z magnetno resonanco razkrivajo, da redno uživanje alkohola zmanjšuje dotok kisika v možgane, kar postavlja pod vprašaj dosedanje smernice zmernosti.

Neobičajno kopičenje bakra v telesu je lahko znak dedne bolezni
Ste že slišali za Wilsonovo bolezen? Je redka dedna bolezen, ki povzroča kopičenje bakra v jetrih, možganih in drugih vitalnih organih. Poglejmo si, kaj to sploh pomeni.

Črevesne bakterije vplivajo na imunski sistem, prebavo in počutje
Zadnja desetletja so prinesla revolucijo v razumevanju človeškega telesa, pri čemer je mikrobiom postal osrednji igralec v znanstvenih razpravah o zdravju.

Zakaj je trening ravnotežja po 50. letu lahko pomembnejši od kardio vadbe
Spoznajte, zakaj samo hoja in tek po 50. letu nista dovolj za varno gibanje in kako lahko s preprostimi vajami izboljšate svojo odzivnost.

Zakaj bolniki z Alzheimerjevo boleznijo pozabijo svoje bližnje
Izguba prepoznavanja ljubljenih oseb je ena najtežjih posledic Alzheimerjeve bolezni.

Zakaj pametni ljudje ne delijo vsega na spletu
Spoznajte, zakaj je odpor do nenehnega spletnega objavljanja znak čustvene inteligence, močne samopodobe in boljše osredotočenosti na sedanjost.

Možgani se začnejo starati zgodaj – poskrbimo zanje že v srednjih letih
Ob besedi staranje pogosto najprej pomislimo na sive lase, gube ali očala za branje. Medtem ko so ti znaki vidni, številne spremembe potekajo neopazno, ampak lahko pomembno zaznamujejo naš vsakdan. Med njimi so tudi spremembe v delovanju možganov, zato je za njihovo zdravje smiselno poskrbeti že v srednjih letih.

Zakaj anestezija izklopi zavest, ne pa možganov
Znanstveniki so z analizo možganske aktivnosti ugotovili univerzalni odziv na anestezijo, ki je skupen vsem živim bitjem v zadnjih 700 milijonih let.

Možgani po 40. letu: kaj lahko naredite za ohranjanje spomina in kognitivnih sposobnosti
Po 40. letu se začnejo v možganih dogajati subtilne, a pomembne spremembe. Čeprav se z leti kopičijo izkušnje in modrost, se lahko kognitivna agilnost postopoma zmanjšuje.

Zakaj v odnosih ponavljamo vzorce iz otroštva?
Nekaterim partner nekaj ur ne odpiše in se na to požvižgajo. Druge to pahne v obup in začnejo v neskončnost klicati ali pošiljati zaskrbljena sporočila; 'me še imaš rad/a?' Tretji v glavi že pakirajo kovčke. Vsak ima svoje 'finte', ki pa se jih v psihologiji označuje kot vzorce navezanosti. V resnici gre za preživetven vzorec iz otroštva, ko se je otrok moral prilagoditi svojim skrbnikom. Kje ta stari avtopilot sabotira naše odnose in delo ter kaj lahko naredimo glede tega?

Možgani se s staranjem ne kvarijo, temveč inteligentno prilagajajo
Znanstveniki ugotavljajo, da možgani starejših oseb prednostno izbirajo semantični spomin pred podrobnostmi, kar omogoča boljše razumevanje širše slike in modrosti.

Ali čokolada povzroča migreno ali je le opozorilni znak?
Se vam pogosto zgodi, da nujno potrebujete košček čokolade, nato pa vas začne boleti glava? Preberite, zakaj gre morda za simptom in ne za vzrok vaše migrene.

Kdaj morate iti spat? Pozabite na pravila in poslušajte svoje telo
Preverite, zakaj univerzalna ura za odhod v posteljo ne obstaja in kako lahko sami določite svoj idealen urnik za optimalno energijo.

Tudi najbolj počasen tek lahko znatno izboljša vaše počutje
Nova študija razkriva, da za boljše razpoloženje in hitrejše razmišljanje ne potrebujete naporne vadbe. Že deset minut zelo počasnega teka prinaša presenetljive rezultate za možgane.

Ste ujetnik e-cigaret? Niso tako nedolžne, kot se vam zdi
Čeprav vejpanje velja za varnejšo alternativo, razkrivamo, katere strupene kemikalije in težke kovine dejansko vdihujete v svoja pljuča.

Lahko vaše oči razkrijejo, kako hitro se starate?
Odkrijte, kako lahko preprost in neinvaziven pregled očesnega ozadja s pomočjo nove tehnologije oceni vašo biološko starost ter razkrije vpliv življenjskega sloga in kajenja na vaše splošno zdravstveno stanje.

Demenca ni normalen del staranja: kako jo prepoznati in kakšno pomoč potrebuje človek, ki z njo živi
21. september je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, september pa svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. Namen obeležitve omenjene bolezni ni le opozarjanje na vse večje število ljudi z demenco, temveč tudi zmanjševanje stigme, boljše razumevanje bolezni in predvsem vprašanje, ki prej ali slej prizadene številne družine: kako osebi z demenco zagotoviti varno, dostojanstveno in čim bolj kakovostno življenje?

Tri mesece so uživali paradižnikov koncentrat. Znanstveniki so odkrili te spremembe v možganih
Raziskovalci so ugotovili, da trimesečno uživanje paradižnikovega koncentrata vodi do izboljšane selektivne pozornosti in pozitivnih sprememb v delovanju možganskih mrež.

Ste jeseni ves čas utrujeni? To se v vašem telesu spremeni, ko se dnevi skrajšajo
Septembra se marsikomu zgodi nekaj nenavadnega: čez poletje je zvečer brez težav zaspal, nenadoma pa se začne ponoči prebujati, zjutraj težko vstaja ali pa je utrujen, čeprav gre dovolj zgodaj v posteljo.

Ste zamrznili sredi prepira? Krivi so možgani
Sredi prepira eden od udeležencev obmolkne. Ne odgovarja, gleda v tla, obraz je trd, neodziven. Drugi to razume kot kljubovanje in zato pritisne še močneje. Je drugi samo trmast? Verjetno ne; kriv je naš živčni sistem.

Kako počasno dihanje skozi nos umirja naše možgane
Nova študija razkriva, da frekvenca zračnega toka skozi nos neposredno vpliva na predele možganov, odgovorne za stres, in ponuja preprosto metodo za umirjanje.

Imate pogosto cmok v grlu? Kdaj je kriv stres in kdaj morate k zdravniku
Občutek cmoka v grlu je eden tistih simptomov, ki ljudi spravi v tiho paniko. Ne boli, ne duši zares, a je stalno prisoten in moteč.

Ko potrditev drugih postane edino merilo vaše vrednosti
Želeti pohvalo in potrditev drugih je nekaj povsem človeškega.

Kaj se zgodi z možgani, če vsak dan več ur uporabljamo telefon?
Težava ni nujno v telefonu samem, temveč v tem, koliko časa ga uporabljamo in predvsem kaj na njem počnemo. Večurno pasivno drsenje po vsebinah lahko vpliva na pozornost, spanje in počutje.

Panični napad ne pride 'kot strela z jasnega', telo ga napove že uro prej
Panični napadi se pogosto pojavijo na nenavadnih in neprimernih mestih, na primer v avtu, v pisarni ali pa doma v postelji.

Koliko spanja potrebuje šolar in kaj se zgodi, če ga primanjkuje?
Ko se začne šolsko leto, se otrokom poleg šolskih obveznosti pogosto spremeni tudi urnik spanja. Zgodnje vstajanje, domače naloge, športne dejavnosti in večerna uporaba telefonov lahko hitro skrajšajo čas, ki ga otrok preživi v postelji.

Zakaj se zbudimo le trenutek pred budilko
Preverite, zakaj vaši možgani predvidevajo jutranjo rutino in zakaj se vam zdi, da imate v glavi vgrajeno natančno uro, ki prehiti budilko.

Razbijanje srca, omotica, utrujenost: znaki, da vam primanjkuje železa
Železo je ključni mineral za tvorbo hemoglobina, beljakovine v rdečih krvničkah, ki prenaša kisik po telesu. Ko ga primanjkuje, telo težko oskrbuje tkiva s kisikom, kar povzroča širok spekter simptomov – od utrujenosti do srčnih težav.

Kako možgani s sinhronizacijo ritmov povezujejo misli
Znanstveniki so odkrili kratke električne impulze, ki omogočajo različnim delom možganov, da delujejo usklajeno in hitreje prikličejo shranjene podatke.

Zakaj si nekateri ljudje pulijo lase?
Se spopadate z nenadzorovano željo po puljenju las? Spoznajte izsledke nove raziskave, ki raziskuje povezavo med vašim počutjem, dolgčasom in tem neprijetnim nagonom.

Zakaj bi morali vsak dan pet minut plesati?
Če bi obstajala dejavnost, ki vam v le nekaj minutah dvigne razpoloženje, pospeši srčni utrip, prežene utrujenost in vas spravi v boljšo voljo, bi jo verjetno takoj vključili v svoj vsakdan. Takšna dejavnost obstaja in sicer je to ples.

Je hitra hoja ključni kazalnik zdravja možganov in dolgoživosti?
Nova študija razkriva tesno povezavo med hitrostjo hoje in tveganjem za demenco. Super hodalci, ki ohranjajo tempo mlajših generacij, imajo bistveno bolj zdrave možgane in daljšo življenjsko dobo.

Lahko sončna očala preprečijo glavobole? Odgovor vas bo morda presenetil
Če vas po dnevu na močnem soncu začne boleti glava, težava morda ni le utrujenost. Svetloba lahko pri nekaterih ljudeh sproži ali poslabša glavobole, zato so kakovostna sončna očala lahko več kot le modni dodatek.

Čiščenje holesterola iz krvi odstranjuje tudi mikroplastiko?
Znanstveniki so ugotovili, da filtri za čiščenje maščob iz krvi naključno odstranjujejo tudi škodljive okoljske onesnaževalce, kar odpira nove poti za raziskovanje razstrupljanja.

Zakaj se po 60. letu nekateri hitro postarajo, drugi pa ne?
Dva človeka sta lahko stara 70 let, vendar je razlika med njima na pogled in predvsem v telesnih sposobnostih ogromna.

Samopoškodovalne misli: zakaj se pojavijo in kaj pomenijo
Misel ni dejanje in ni namen.