možganske

Prepoznajte in preprečite možgansko kap: 5 ključnih dejavnikov tveganja
Možganska kap je resna zdravstvena težava, ki jo je mogoče v veliki meri preprečiti s poznavanjem dejavnikov tveganja in zgodnjim ukrepanjem. Visok krvni tlak, ateroskleroza, sladkorna bolezen, nezdrav življenjski slog ter genetski dejavniki so glavni krivci za možgansko kap.

Vplivajo na srce, kožo in prebavo: zakaj jesti jagode vsak dan?
Strokovnjaki za prehrano so izpostavili nekaj najbolj znanih prednosti jagod. Jih tudi vi obožujete?

Če ste mlajši od 50 let in kadite, imate večje tveganje za možgansko kap
Phillip Ferdinand, raziskovalec na univerzi Keele, je za Healthline povedal, da bi nadaljnja prizadevanja javnega zdravja, namenjena preprečevanju kajenja, zlasti čezmernega kajenja, lahko pomagala zmanjšati število kapi med mladimi.

5 načinov, kako preživeti spomladanski premik ure
Spomladanski premik ure, znan tudi kot prehod na poletni čas, je vsakoletna sprememba, ki lahko pomembno vpliva na naše telo in vsakodnevno rutino. Premik za eno uro naprej prinaša daljše dni, a lahko tudi povzroči motnje spanja, utrujenost in celo vpliva na naše srčno-žilno zdravje.

Izgorelost nadarjenega otroka – kako prepoznati opozorilne znake?
Vas zanima, kako pogosta je izgorelost nadarjenih otrok, kako je videti, kakšni so njeni učinki in kako jo preprečiti?

Zakaj nekateri ljudje umrejo v spanju?
Nekateri imajo izrazit strah pred smrtjo v spanju, zato vas naj za začetek pomirimo – verjetnost, da se zgodi kaj takega, je razmeroma nizka, razen če imate posebno zdravstveno stanje. Toda zakaj in kdaj se zgodi, da ljudje v spanju preprosto zaspijo in se nikoli več ne zbudijo? Poglejmo si najpogostejše razloge.

Nevrologinja o simptomih hude bolezni, prvi znak je lahko glavobol
Incidenca možganske kapi pri ženskah je še vedno največja v pomenopavzi, pri moških in ženskah pa obstajajo bistvene razlike v simptomih.

5 vrst bolečine, ki jih ne smete ignorirati
Bolečina je naravni del človeškega telesa in lahko deluje kot opozorilni signal za morebitne težave. Vendar pa ni vsaka bolečina enaka, in mnoge vrste bolečin lahko nakazujejo na resne zdravstvene težave, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Bolečina je lahko povezana z različnimi boleznimi, od lažjih prehladov do življenjsko nevarnih stanj, kot so srčni infarkt, kap ali rak.

Barbara Tanze: Zavestne dihalne tehnike lahko pomembno vplivajo na možganske valove
V našem dihu je življenje. Hkrati pa je dihanje povezano s praktično vsemi procesi v našem telesu, ki si jih lahko zamislimo, jih poznamo ali ne. Navsezadnje pa dihanje vpliva tudi in predvsem na naš simpatični in parasimpatični živčni sistem. Slednja sta pomembna pri obvladovanju stresa, za katerega se zdi, da ga je v zadnjem času vedno več. O tem, kako dihanje vpliva na naše soočanje s stresom, kako slednji vpliva na naše telo, kako lahko bolj zavestno dihamo in zakaj je dih naš največji dar, sem se pogovarjala z Barbaro Tanze, M.A. vokalno pedagoginjo, diplomantko Akademije za manualno terapijo, oromiofunkcionalno terapevtko in cert. Breath Science Practitioner.

Kaj moramo vedeti, da bi preprečili nevaren krvni strdek?
S primernim življenjskim slogom lahko izjemno zmanjšamo tveganje, da bi v naših venah ali arterijah nastal krvni strdek. Če se zamaši arterija, lahko pride do možganske ali srčne kapi. Strdek v veni pa se lahko konča s pljučno embolijo. To so nevarna stanja, ki lahko povzročijo prezgodnjo smrt. Kako jih čimprej prepoznati, da lahko še pravočasno poiščemo zdravniško pomoč?

Simptomi multiple skleroze, ki jih ne smete spregledati
Multipla skleroza je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade lastne zdrave celice, ki so del nevrološkega sistema. Pri tej bolezni imunski sistem napade mielinske celice, zaščitni ovoj, ki obdaja živce v možganih in hrbtenjači.

Kako človeški možgani ustvarjajo zavest?
Znanstveniki in filozofi so se dolgo časa trudili razložiti, kako možgani ustvarjajo zavestne izkušnje. Nekateri dvomijo, ali se objektivna orodja znanosti sploh lahko spoprimejo s pojavom, ki je tako subjektiven. Kljub temu so raziskovalci začeli ugotavljati spremembe v možganski aktivnosti, ki spremljajo zavest. Tako imajo zdaj nekaj zanimivih zamisli o tem, zakaj naj bi se zavest sploh razvila.

Zakaj o raku srca nikoli ne slišite?
Čeprav je ta oblika raka izjemno redka, obstaja. Zdravniki razkrivajo, zakaj srčni rak ni tako pogost kot druge vrste raka.

Zakaj in kdaj pride do riganja?
Riganje je normalna telesna funkcija. To je slišni zvok, ki se pojavi, ko se iz želodca skozi usta sprosti odvečni plin. Riganje običajno sprožijo dnevne dejavnosti, kot sta prehranjevanje in pitje. Medtem ko je riganje običajno in običajno ni razlog za preplah, je pretirano riganje, ki ovira vašo dnevno rutino, lahko znak prebavne motnje, piše health.

Kaj se zgodi, če pride do možganske kapi v podaljšani hrbtenjači?
Do možganske kapi v podaljšani hrbtenjači pride, ko nekaj ustavi pretok krvi v hrbtenjači. Najpogostejši vzrok so krvni strdki, vendar jih lahko povzročijo tudi krvavitve (počene žile). Ta vrsta kapi povzroča drugačne simptome kot kap v možganih, vendar je enako resna. Takoj poiščite nujno pomoč, če menite, da imate simptome spinalne kapi.

Kaj je hemiplegija?
Ste že slišali za hemiplegijo?

To se zgodi, če zadržujemo kihanje
Telo sproži kihanje, ko v našem nosu zazna nekaj, česar ne bi smelo biti tam. To lahko vključuje bakterije, umazanijo, prah, plesen, cvetni prah ali dim. V nosu lahko začutimo žgečkljiv ali neprijeten občutek, kmalu zatem pa kihnemo. Kaj pa, če in ko kihanje skušamo preprečiti? Zakaj to ni pametno?

Kaj pomeni nevrotipičnost in kaj je nevrodirevziteta?
Nevrotipičnost je opis, ki se nanaša na nekoga, katerega možganske funkcije, vedenje in procesiranje informacij veljajo za standardne ali tipične. Ljudje, ki so nevrotipični, se morda niti ne zavedajo, da so, če o tem še nikoli niso govorili.

Izjemno nalezljiva okužba dihalnih poti
Oslovski kašelj je izjemno nalezljiva okužba dihalnih poti. Pri mnogih ljudeh ga zaznamujejo hudi napadi kašlja in drugi simptomi.

Kako hladne temperature vplivajo na srčno-žilni sistem?
Hladno vreme prinaša številne izzive za telo, zlasti za srčno-žilni sistem. Medtem ko so zimski meseci lahko čudoviti, z njimi prihajajo tudi povečana tveganja za težave s srcem in ožiljem. Nenadne spremembe temperature in izpostavljenost mrazu lahko vplivajo na delovanje srca in krvnih žil, kar lahko ogrozi predvsem starejše ljudi, bolnike s srčno-žilnimi boleznimi ter posameznike z dejavniki tveganja, kot so visok krvni tlak, kajenje ali debelost.

10 simptomov, da morda ne gre za prehlad, ampak nekaj resnejšega
Prehladi in gripe so pogoste okužbe, s katerimi se srečujemo skozi vse leto. Večina ljudi se z njimi sooči občasno in ti običajno minejo s počitkom in ustrezno nego. Vendar pa obstajajo primeri, ko se bodisi za podobnimi simptomi lahko skrivajo bolj resne bolezni ali pa simptomi ne minejo in ne minejo. Kako razlikovati navadna obolenja od resnih simptomov?

Že nekaj minut telesne dejavnosti lahko zmanjša tveganje za srčni infarkt
Že zgolj z nekajminutno telesno aktivnostjo lahko zmanjšamo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Poglejmo si, kaj razkriva nova študija.

Kaj je prehranska koma?
Ste po hrani velikokrat zaspani? Tako zelo zaspani, da komaj ohranjate odprte oči in bi šli najraje spat?

Zakaj se zdi, da je Alzheimerjeva bolezen pogostejša pri ženskah?
Bi lahko menopavza pojasnila, zakaj je Alzheimerjeva bolezen pogostejša pri ženskah?

Vam grozi demenca?
Znanstveniki so razkrili 11 dejavnikov tveganja, ki naj bi povečala naše tveganje za demenco. Med največjimi dejavniki tveganja so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in ... samo življenje.

Prepoznajte glavne simptome genitalnega herpesa
Genitalni herpes je spolno prenosljiva okužba, ki se prenaša z vaginalnim, analnim in oralnim seksom. Simptomi lahko izginejo sami od sebe, vendar se lahko vrnejo.

Kaj je fokalna distonija?
Fokalna distonija je nevrološka motnja. Povzroča nehotene gibe ali krčenje mišic v enem delu telesa. Bolniki imajo žariščno distonijo v vratu, očeh, čeljusti ali glasilkah. Fokalna distonija lahko vpliva tudi na zapestja, roke ali prste.

Trije dejavniki tveganja, zaradi katerih je možganska kap lahko usodna
Trije dejavniki tveganja bi lahko močno pripomogli k možganski kapi, ki je za mnoge ljudi žal usodna.

12 načinov, kako ohranjati možgane mlade
Naši možgani se spreminjajo s starostjo, skupaj z njimi pa se spreminjajo tudi naše duševne funkcije. Duševni upad je pogost in je ena izmed najbolj neprijetnih posledic staranja. Toda kognitivna okvara ni neizogibna. Kako lahko pomagamo možganom, da ostanejo mladi in dobro delujejo?

Zakaj ste utrujeni in brez fokusa?
Ali se vam zdi, da težko obdržite pozornost, se spomnite informacij ali opravite naloge z zbranostjo, ki ste jo imeli nekoč? Možganska megla in oslabljena koncentracija postajata vse pogostejši težavi, s katerima se soočajo tako mlajši kot starejši. Vzroki so lahko različni, od stresa in življenjskega sloga do zdravstvenih težav.