možganske

Zdravila, ki lahko prinašajo resna tveganja
Nekatera pogosto uporabljena zdravila brez recepta lahko povzročijo odvisnost, neželene učinke in resne zaplete.

Robot, ki posnema poškodbo možganov
Napredni medicinski robot HAL S5301 posnema simptome možganskih poškodb in izboljšuje usposabljanje zdravstvenega osebja.

Mikroplastika v krvi: kako vstopa v telo in kakšna so možna tveganja za zdravje?
Mikroplastika ni več le okoljski problem – zaznali so jo tudi v človeški krvi.

Kako alkohol preoblikuje možganske povezave
Že majhna količina alkohola lahko pomembno spremeni način, kako se vaši možgani med seboj sporazumevajo.

Po možganski kapi se je zbudila z ruskim naglasom
Po možganski kapi se je Kanadčanka zbudila z ruskim naglasom in se danes bori z izgubo identitete ter predsodki okolice.

Zakaj se pojavi nenadna vrtoglavica
Nenadna omotica in vrtoglavica sta pogosta simptoma, ki lahko pomenita blago ali resno zdravstveno stanje.

Zakaj vas sladkor naredi še bolj lačne
Sladkor vas lahko nasiti le za kratek čas, nato pa sproži še večjo lakoto.

Mediteranska prehrana lahko pri ženskah zmanjša tveganje za možgansko kap
Nova raziskava razkriva pomembno povezavo med prehrano in zdravjem možganov.

To lahko močno slabša vašo kvaliteto spanca
Nova raziskava opozarja, da rožnati šum morda ne izboljšuje spanja, temveč ga lahko celo moti.

Vadba lahko možgane ohranja mlajše, razkrivajo slikanja z magnetno resonanco
Redna telesna dejavnost lahko pomembno vpliva na to, kako dolgo ohranite mladostno delovanje možganov.

Resnica, ki se skriva v možganih več kot 10.000 ljudi
Z leti se spomin postopoma slabša, a novi podatki razkrivajo, zakaj se to dogaja in kdo je najbolj ogrožen.

Migrena: simptomi, vzroki in učinkoviti pristopi za obvladovanje
Migrena je nevrološka motnja, ki vam lahko izrazito zmanjša kakovost življenja in zahteva celosten pristop obravnave.

Pomanjkanje spanja lahko neposredno poškoduje možganske celice
Kronično pomanjkanje spanja ni le neprijetnost, temveč lahko povzroči fizične spremembe v možganih.

Nova raziskava razkriva pomembno odkritje pri multipli sklerozi
Raziskovalci z University College London so predstavili pomembno odkritje, ki bi lahko spremenilo razumevanje in obravnavo multiple skleroze.

Znanstveniki vse bližje zdravljenju Huntingtonove bolezni
Huntingtonova bolezen je ena najtežjih dednih nevroloških bolezni, ki postopoma prizadene gibanje, miselne funkcije in čustvovanje.

Mikroplastika vpliva tudi na žensko zdravje in sposobnost reprodukcije
Analiza naraščajočega tveganja, ki ga predstavljajo mikroplastika in aditivi za reproduktivno zdravje žensk, vključno z nosečnostnimi hipertenzivnimi motnjami in neplodnostjo, ter nujnost preventivnih ukrepov.

Bi si drznili odreči alkoholu za 30 dni?
Ali ste se že seznanili s konceptom 'suhega januarja'? Ta pobuda, ki poteka v prvem mesecu koledarskega leta, spodbuja tridesetdnevno vzdržnost od uživanja alkohola. Strokovnjaki poudarjajo, da tovrsten premor telesu omogoča regeneracijo in nudi priložnost za poglobljeno refleksijo lastnega odnosa do alkoholnih pijač.

Novo odkritje: možganske celice kot ščit pred Alzheimerjevo boleznijo?
Raziskovalci so odkrili, da lahko določene imunske celice v možganih prevzamejo zaščitno vlogo proti Alzheimerjevi bolezni.

Pomarančni sok je več kot le vir vitamina C, razkrivajo znanstveniki
Nova raziskava je pokazala, da pomarančni sok morda prinaša več koristi za telo, kot so znanstveniki doslej domnevali.

Nova spoznanja presenetila raziskovalce: odraslost naj bi se začela šele pri 32. letih
Ste vedeli, da naj bi se naši možgani, sodeč po novih ugotovitvah, v življenju spreminjali v petih glavnih fazah? Nova študija razkriva ključne prelomnice, ki vplivajo na naše učenje, miselne sposobnosti in ranljivost za duševne motnje v različnih življenjskih obdobjih, od otroštva do pozne starosti.

Zakaj sploh kadimo? Morda boste po branju preučili svojo razvado
Kajenje ni le navada, je zasvojenost, ki spreminja možgane in telo. Razumevanje razlogov, zakaj kadimo, je prvi korak k resničnemu, zavestnemu prenehanju.

5 stranskih učinkov paracetamola, na katere moramo biti pozorni
Stranski učinki pri tovrstnih zdravilih se skoraj nikoli ne pojavijo, če zdravilo užijemo ob bolečinah enkrat, temveč se pojavijo ob dolgotrajni uporabi. Slednja pa lahko poveča tveganje za številne neprijetne stranske učinke in tudi tveganje za številne resne bolezni.

Izjemni učinki ingverjevega čaja, ki jih še ne poznate
Ingverjev čaj je več kot le domače zdravilo. Znanstvene raziskave potrjujejo njegove učinke na prebavo, vnetja, krvni sladkor in celo možganske funkcije. A morda ni primeren za vsakogar.

Možganska megla: vzroki in naravne rešitve za boljši fokus
Možganska megla ni bolezen, ampak skupek simptomov, ki vplivajo na spomin, koncentracijo in mentalno jasnost.

Tiha bolezen, ki ogroža srce, možgane in življenje
Ateroskleroza je kronična, napredujoča bolezen arterij, ki pogosto ostane neopažena, dokler ne povzroči resnih zapletov, kot so srčni infarkt, možganska kap ali periferna arterijska bolezen.

Pomanjkanje vitamina D resno vpliva na to komponento zdravja
Vitamin D je znan kot "sončni vitamin", saj ga telo proizvaja ob izpostavljenosti sončni svetlobi.

Kako premik ure vpliva na naše zdravje?
V noči s sobote, 25. oktobra, na nedeljo, 26. oktobra 2025, bomo v Sloveniji in večini Evrope prestavili uro nazaj – s 3.00 na 2.00. Ta sprememba označuje konec poletnega časa in prehod na zimski oziroma standardni čas.

Vse, kar morate vedeti o anevrizmi
Anevrizma je stanje, ki se lahko pojavi kadar koli in pri komer koli. Vendar pa obstaja nekaj vzrokov in simptomov anevrizme, na katere morate biti pozorni. Kako jo zdravijo in kakšna, če obstaja, je preventiva?

Pravočasno prepoznajte znake visokega krvnega tlaka
Visok krvni tlak pogosto nima očitnih simptomov, zato ga imenujejo 'tihi ubijalec'.

Še včeraj brez težav, danes pa napihnjeni že po kavi? Odkrijte, zakaj se to zgodi po 40. letu!
Še včeraj je delovala kot ura, danes pa vas napihuje že po kavi. Prebava je eden od tistih sistemov v telesu, ki jih običajno ne opazimo, dokler ne začne "počasneje delovati". Po 40. letu mnogi odrasli začnejo opažati spremembe: redkejše obiske stranišča, občutek napihnjenosti in počasnejšo presnovo hrane. Čeprav so ti znaki povsem običajni, ne pomeni, da jih moramo sprejeti.