motnje osebnosti
Izgorelost nadarjenega otroka – kako prepoznati opozorilne znake?
Vas zanima, kako pogosta je izgorelost nadarjenih otrok, kako je videti, kakšni so njeni učinki in kako jo preprečiti?
Redka dedna bolezen, ki povzroča kopičenje bakra v jetrih
Ste že slišali za Wilsonovo bolezen? Je redka dedna bolezen, ki povzroča kopičenje bakra v jetrih, možganih in drugih vitalnih organih. Poglejmo si, kaj to sploh pomeni.
Ta test bi lahko odkril demenco desetletje pred diagnozo
Odkrivanje in diagnosticiranje demence je lahko zelo težavno, bolniki pa se pogosto ne zadevajo, da jo imajo, dokler simptomi že ne napredujejo in začnejo močno vplivati na njihovo vsakdanje življenje. Naslednji test pa bi lahko napovedal demenco že desetletje, preden bi se ta pojavila.
Pomanjkanje vitamina B12 lahko škoduje duševnemu zdravju in celo povzroči paranojo
Vitamin B12 je ključen za številne telesne funkcije – od presnove našega organizma do delovanja živčnega in krvožilnega sistema. Če naše telo ne dobi dovolj vitamina B12, lahko to povzroči številne motnje in bolezni.
Posttravmatska stresna motnja se ne razvije pri vseh
Povsem normalno je, da se na travmatične dogodke odzovemo tako čustveno kot telesno, kar pomeni, da nas spremljajo tudi določeni simptomi, ki se lahko od posameznika do posameznika razlikujejo. Torej, kdaj lahko govorimo o posttravmatski stresni motnji in kako jo prepoznamo? Več o tem si lahko preberete v pogovoru s terapevtko Dr. Tjašo Stepišnik Perdih.
Kaj pomaga pri anksioznosti in paničnih napadih?
V življenju neprestano bijemo bitke, včasih smo pri tem lahko uspešni, spet drugič malo manj, ali pa se izgubljamo v svojih neprijetnih čustvih, ki hočemo ali nočemo vplivajo na naše vedenje, odnose in nazadnje tudi na naše vsesplošno počutje. O premagovanju anksioznosti in paničnih napadov smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtom.
Zdrave navade slavnih, ki si jih lahko jemljemo za vzgled
Nimamo vsi osebnih trenerjev, osebnega kuharja, še manj pa tudi časa, da bi se ukvarjali samo s svojim tempom življenja, kajne? To je delno res, včasih pa je samo izgovor. Naslednje navade slavnih in znanih si lahko vsi jemljemo za vzgled.
Zakaj pride do stresa in kako ga obvladati?
Stres je naraven občutek nezmožnosti obvladovanja določenih zahtev in dogodkov. Vendar pa lahko stres postane kronično stanje, če oseba ne sprejme ukrepov za njegovo obvladovanje.
Odvisniška osebnost: mit ali resnica?
Odvisniška osebnost je hipotetično niz osebnostnih lastnosti, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za odvisnost. Čeprav je izraz precej priljubljen, je sam koncept sporen in manjka doslednih dokazov, ki bi podpirali obstoj tovrstne osebnosti. Strokovnjaki, ki raziskujejo področje odvisnosti, so mnenja, da ne obstaja jasno definirana odvisniška osebnost in da je to bolj kot ne konstrukt, ki spodbuja stigmatizacijo in marginalizacijo. Obstajajo pa številni dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj odvisnosti.
Simptomi se običajno pojavijo med 35. in 45. letom
Ameriški zdravnik dr. George Huntington je leta 1872 objavil opis bolezni in jo poimenoval dedna horea po grški besedi ples, pri čemer je želel poudariti bolnikove nehotene zgibke in značilno gibanje. Pozneje so bolezen preimenovali v Huntigtonovo bolezen.
Zimska depresija – mit ali resnica?
Zimska depresija je pogovorni izraz za sezonsko depresijo, ki se pojavi v zimskih mesecih, ko so dnevi krajši in je manj sončne svetlobe. Stanje se natančneje imenuje depresija s sezonskim vzorcem, znana pa je tudi kot sezonska afektivna motnja (SAD). Oseba, ki ima to motnjo, običajno doživlja ciklična depresivna obdobja, pri čemer se epizode pojavijo jeseni ali pozimi in izginejo v pomladnih ali poletnih mesecih.
To naj bi bile lastnosti ljudi, ki imajo dobro psihično zdravje
Določene kombinacije osebnostnih lastnosti so lahko povezane z boljšim osebnim počutjem. Se sprašujete, katere so te lastnosti?
Kako pomembna je samota za duševno zdravje?
Ljudje smo družbena bitja – raziskave so celo pokazale, da so socialne povezave bistvenega pomena za našo čustveno in telesno zdravje. Vendar pa ima tudi čas, ki ga preživimo sami s seboj, ključno vlogo pri naši osebni rasti in duševnem zdravju.
Mejna osebnostna motnja: Kako jo prepoznati in kako se zdravi?
Mejna osebnostna motnja se nanaša na občutek in vedenje, ki se osebi, ki ju doživlja, zdita primerna in upravičena, čeprav so ravno ti občutki in vedenje tisti, ki povzročajo težave v življenju bolnika.
Temna stran impulzivnosti
Impulzivnost je najpogosteje opredeljena kot nenačrtovan odziv na notranje ali zunanje dražljaje, z malo ali nič razmišljanja o posledicah. Gre za nezmožnost upreti se želji, da bi ravnali v skladu s tem, kar se nam zdi v danem trenutku prav. Impulzivne osebe navadno opisujemo kot vročeglave, prehitre v dejanjih in besedah, nepredvidljive, nestabilne.
Nova butična turistična ponudba, ki jo morate izkoristiti
Zgodba o Termah Dobrna se prične v globinah in privre na dan kot najčistejša voda, katere zdravilne lastnosti in blagodejnost so občudovali že stari Kelti in Rimljani. Je zgodba o izjemnih posameznikih in številnih rodovih, ki so bivali in iskali navdih življenja v Dobrni.
Hipnoterapija: kako deluje in ali je varna?
Čeprav mnogi še vedno menijo, da je hipnoza le 'salonski trik', je lahko odgovor na marsikatero, tudi težko zdravstveno težavo – seveda če jo izvaja usposobljen strokovnjak.
Kaj je disociativna amnezija?
Predstavljajte si, da se pogledate v ogledalo in ne prepoznate osebe, ki strmi nazaj v vas. Ali pa da se ne bi mogli spomniti osnovnih informacij o svojem življenju in življenjskem slogu, na primer tega, kje živite, ali partnerjevega imena. Podobno se dogaja pri disociativni amneziji, pri kateri govorimo o kompleksni izgubi spomina.
Kaj je bioenergetsko zdravljenje in na čem je zasnovano?
Bioenergija je oblika alternativnega oz. komplementarnega zdravljenja. Stara naj bi bila toliko, kot je staro človeštvo. Bioenergija je energija življenja, je v nas in povsod okoli nas. Vsak človek, rastlina in žival je energijsko bitje in zato sestavni del vesolja. Če te življenjske energije ne bi imeli, bi bili mrtvi.
Vse, kar morate vedeti o shizofreniji
Ob izrazu shizofrenija si marsikdo zmotno predstavlja osebo, ki ima 'razcepljeno' osebnost oziroma disociativno motnjo identitete. A pozor – gre za napačno prepričanje, saj sta shizofrenija in razcepljena osebnosti dve različni duševni motnji. Pri shizofreniji gre predvsem za izgubo stika s resničnostjo, ki jo največkrat spremljajo prisluhi, prividi in druge spremembe v vedenju in čustvovanju. Po zadnjih podatkih ima v Sloveniji shizofrenijo okoli 20.000 ljudi.
Imposterjev sindrom ali fenomen prevaranta
Imposterjev sindrom je znan tudi kot sindrom prevaranta. Posameznik je v tem primeru prepričan, da njegova običajno visoka izobrazba, akademski dosežki in uspehi niso vredni veliko in da v resnici sploh ni tako kompetenten, kot ga dojemajo drugi. »Kot bi mi na rami vseskozi sedel zlobni duh in mi vzbujal misli, da nisem dovolj dober,« pravi ena od oseb, ki trpi za tem sindromom. Gre za pogosto izkušnjo, ki se dogaja zlasti inteligentnim, nadarjenim in uspešnim.
Iskanje pomoči ni sramotno, saj pomeni odgovornost do samega sebe
Vsak posameznik se v življenju znajde na razpotju. Razlog so lahko partnerske ali družinske težave, konflikti na delovnem mestu, tesnobna občutja, stres in izgorelost, različne vrste odvisnosti in številne druge tegobe sodobnega časa. Iskanje pomoči se začne običajno takrat, ko se dlje časa vrtimo v vrtincu težkih občutij in se nam zdi, da ne vemo več, kako naprej. Vse, kar potrebujemo za spremembe v življenju, so prava mera motivacije, vztrajanje in terapevtski odnos, ki zdravi.
Se bojite globine? Za tovrstno fobijo obstaja izraz
Se ob odhodu v morje in druge vode izogibate plavanju v prevelike globine? Podzavestno verjamete, da je v vodi nekaj, kar vas lahko napade, da je nekaj skritega, kar vam lahko škodi, posledično pa se bojite globine? Za tovrstno fobijo obstaja ime, rečemo ji talasofobija.
Na kakšen način sta povezani duševnost in hrana?
Mnogo ljudi se v trenutkih slabosti, žalovanja ali nezadovoljstva zateka k hrani. Na drugi strani pa so tisti, ki se v takšnih trenutkih hrani izogibajo. Ne ena ne druga skrajnost nista zdravi za naše fizično in duševno zdravje. Več o tem nam je v intervjuju razkrila socialna pedagoginja, geštalt izkustvena družinska terapevtka in psihoterapevtka Tina Korošec.
4 miti o stresu, ki so napačni in škodljivi
Ljudje imamo veliko napačnih predpostavk o stresu – od tega, kako pogost je, do tega, kako nevaren je dejansko lahko.
Takšni posamezniki so nenehno sumničavi in izrazito nezaupljivi
»Kako si paranoična!« »Ne poznam bolj paranoične osebe, kot je ona.« Omenjanje paranoje se je iz psihiatrične stroke preneslo tudi na ulice in postalo del izražanja laične javnosti. Z besedo paranoja oz. preganjavica običajno izražamo sume, da se v ozadju dogaja nekaj, kar ima vpliv tudi na nas. Stroka opisuje paranoidno osebnostno motnjo kot stanje nenavadnega ali ekscentričnega načina razmišljanja. Takšni posamezniki so nenehno sumničavi in izrazito nezaupljivi, tudi če nimajo čisto nobenega razloga za to.
Današnja družba narcizma ne le tolerira, a ga celo spodbuja
Današnja družba je do narcizma ne samo tolerantna, celo spodbudna. Čeprav je na prvi pogled videti, da nanj gledamo s prezirom, je resnica daleč od tega. Ne da bi to sploh vedeli, veliko narcističnih lastnosti dojemamo kot vrednote – po navadi zaradi napačne interpretacije. Seveda pa to še ne pomeni, da narcizem ni potencialno patološka osebnostna struktura, ki se v nekaterih primerih manifestira tudi kot osebnostna motnja.
Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Obstajajo različni psihoterapevtski pristopi, med katerimi lahko posameznik izbira glede na svoje potrebe in težave. Psihoterapevtka dr. sci. Andreja Pšeničny je v svojem strokovnem članku predstavila štiri glavne pristope.
Spregovorimo na glas o eni najpogostejših psihiatričnih motenj
Depresija je druga najpogostejša psihiatrična motnja, takoj za anksioznostjo. Pri 10 odstotkih ljudi, ki se pri osebnem zdravniku oglasijo zaradi različnih fizičnih težav, gre pravzaprav za depresijo. Pa vendar o tej temi premalo govorimo.
Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Kadar se človek spopada s težavami na duševnem področju, se ponavadi najprej zateče k svojemu splošnemu zdravniku in/ali k psihiatru, ki mu predpišeta zdravila. Kadar so simptomi duševne motnje tako močni, da motijo vsakdanje življenje in delo, pa ga napotita, naj si poišče psihoterapevtsko zdravljenje.
