naravne nesreče
Duševno zdravje v kriznih časih: Kako si pomagati?
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja se poudarja pomen zagotavljanja pravočasne in učinkovite psihosocialne podpore. Raziskava razkriva, da mladi v Sloveniji pogosto doživljajo stres, anksioznost in depresijo, vse to pa naj bi bilo pogojeno z življenjskim slogom ter z vedno pogostejšimi globalnimi krizami.
3 sekunde pred katastrofo – kaj bi naredili vi?
Ko nenadoma zazvoni sirena ali vaš telefon zavibrira s sporočilom o nevarnosti, se svet v trenutku ustavi. V tisti minuti, ko se pojavi opozorilo o poplavi, požaru ali neurju, se lahko vse obrne na glavo. Prav pravočasna informacija pa je ključ, ki odpira vrata do varnosti.
Akutna stresna reakcija je popolnoma normalen odziv na šok
Življenje je nepredvidljivo, a nekateri dogodki, kot so bile nedavne poplave, nas lahko dodobra pretresejo in povzročijo tudi težje notranje bitke. Pri tem je pomembno poudariti, da se doživljanje od posameznika do posameznika razlikuje. Za nekoga bodo te poplave travmatične, za drugega stresne, razlaga terapevtka dr. Tjaša Stepišnik Perdih.
''Dolgoročne posledice lahko pričakujemo pri posameznikih, ki bodo preskočili proces žalovanja''
Naravne katastrofe, kot so poplave, ki so prizadele Slovenijo, ne povzročajo le materialne škode. S seboj nosijo 'opustošenje' tudi na področju duševnega zdravja. Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo duševne stiske poznale šele čez nekaj časa, dodatno pa je potrebno že zdaj nasloviti pomembnost pravočasnega iskanja pomoči! O tej tematiki smo se pogovarjali z Jasno Kordić Lašič, dr. med., spec. psih.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
Če kdaj, se bomo sedaj začeli zavedati pomena skupnosti
Naravne katastrofe so nepredvidljive sile, ki imajo lahko uničujoče posledice za ljudi, okolje in infrastrukturo. Poplave, ki smo jim bili priča v preteklem vikendu, so prizadele celo Slovenijo.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Kaj je kolera?
Kolera je bakterijska, črevesna in nalezljiva bolezen, ki se običajno širi prek onesnažene vode. Povzročajo jo bakterije iz vrst vibrionov. Povzroča hudo drisko in dehidracijo. Če se kolera ne zdravi, je lahko smrtna v nekaj urah, tudi pri prej zdravih ljudeh.
Posttravmatska stresna motnja
Spoštovana, moja hči je pred 5 leti doživela nasilje tuje osebe, od takrat dalje ima nočne more, napade strahu in tudi bolezensko je zelo neodporna. Na kakšen način bi lahko pri njej zboljšali zdajšnj...
Ne, iz nosu ni štrlela strjena kri, a ...
Popotnica Daniela Liverani je med svojim potovanjem po jugo-vzhodni Aziji odkrila, da ji nekaj visi iz nosu. Sprva je mislila, da gre le za nekaj strjene krvi, saj je na svojem potovanju padla z motorja, a izkazalo se je, da gre za nekaj povsem drugega.
