nevladne organizacije

Revščina v otroštvu lahko resno vpliva tudi na razvoj možganov
Otroci se do polnoletnosti, pogosto tudi v zgodnji odraslosti, zanašajo na starše oziroma odrasle, saj jim ti zagotavljajo varnost in zaščito. So neizpodbitno odvisni od skrbnikov, na žalost pa le-ti, če živijo v revščini, težko zagotovijo osnovne življenjske potrebščine za svoje otroke.

Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi: Kako šole krepijo svojo vlogo pri zaščiti in podpori duševnega zdravja otrok
V času, ko se duševne stiske otrok in mladostnikov v Sloveniji strmo povečujejo, je projekt Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi zasnovan kot konkretna rešitev. Njegov cilj je prispevati k preoblikovanju šolskega okolja v prostor, kjer otroci ne bodo le pridobivali znanja, temveč bodo našli tudi podporo, razumevanje in občutek varnosti.

Kakšen je pomen prostovoljstva in kaj ima to z vami, mladimi?
Si kdaj razmišljal, kakšen je pomen prostovoljstva? Je dejanje nesebične pomoči drugim, skupnosti ali družbi brez pričakovanja materialne nagrade. Nagrada, če se izrazimo tako, se namreč skriva nekje drugje.

''Dolgoročne posledice lahko pričakujemo pri posameznikih, ki bodo preskočili proces žalovanja''
Naravne katastrofe, kot so poplave, ki so prizadele Slovenijo, ne povzročajo le materialne škode. S seboj nosijo 'opustošenje' tudi na področju duševnega zdravja. Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo duševne stiske poznale šele čez nekaj časa, dodatno pa je potrebno že zdaj nasloviti pomembnost pravočasnega iskanja pomoči! O tej tematiki smo se pogovarjali z Jasno Kordić Lašič, dr. med., spec. psih.

Kako lahko pomagamo?
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, ki jih po besedah strokovnjakov (vsaj v takšni razsežnosti) še ni bilo. Nemalo ljudi je izgubilo svoje domove in praktično vse svoje imetje. Psihološke posledice, kot lahko prebiramo, so in bodo neopisljive. Humanitarne organizacije so aktivne, z njimi pa tudi številni ljudje. Vsak pomaga po svojih najboljših močeh, kakor najbolje zna. Na kakšne načine lahko pomagamo skupnosti in posameznikom?

Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.

Slovenija bi lahko med prvimi evropskimi državami odpravila raka materničnega vratu
17. novembra praznujemo drugo obletnico globalne strategije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki se je zavezala odpraviti raka materničnega vratu. Govorimo o prvi odpravi katerega od rakov na sploh. Slovenija bi lahko postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspel ta podvig, so sporočili z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Na svojo spolno usmerjenost ne moremo vplivati
V družbi se velikokrat pogovarjamo o tistih, ki so drugačni. S tem jim avtomatično dajemo 'nalepko', da niso eni izmed nas, del normalne družbe, temveč da so nekaj, kar je izven 'normalnih standardov'. To velja denimo za hendikepirane osebe, starejše ljudi, tiste, ki imajo 'zgolj' drugačno barvo las, tiste, ki na takšen ali drugačen način izstopajo, navsezadnje tudi za ljudi, ki jih privlači isti spol. Zakaj pravimo, da so ti ljudje drugačni? Drugačni od česa oz. koga?

Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.

Ob svetovnem dnevu srca poziv k zdravemu življenjskemu slogu
Današnji svetovni dan srca pod geslom Prepreči spodbuja k zdravemu življenjskem slogu, ki zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. K temu spodbujajo tudi aktivnosti Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, sami pa moramo sprejeti odločitve in se odpraviti po poti do zdravja in zdravega srca.

Svetovni dan cerebralne paralize
Danes obeležujemo svetovni dan cerebralne paralize, motnje gibanja, drže ali koordinacije, ki je posledica okvare ali poškodbe nedozorelih možganov. V okviru tega dne že tradicionalno poteka mednarodna kampanja zbiranja idej in inovacij za izboljšanje življenja oseb s to okvaro.

Bo tako mlada grozljivo napako plačala z življenjem?
"Želim si, da bi se bolj zavedala tveganja, ki sem se mu izpostavljala," so besede 25-letne Britanke Leanne, ki se zaradi sončenja v solariju sedaj sooča s smrtonosno obliko kožnega raka.

Kajenje škoduje vsakemu organu v telesu
Raba tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in povzroča vrsto nevarnih obolenj. Čeprav se delež kadilcev v Sloveniji zmanjšuje, pa še vedno kadi velik del prebivalstva. Če ste med njimi tudi vi, je dobro, da to škodljivo razvado čim prej opustite.

Bi prepoznali simptome okužbe z virusom HIV?
HIV/aids je ena od najbolj smrtonosnih epidemij sodobnega časa. Bolezen povzroči HIV, virus človeške imunske pomanjkljivosti, ki napade in uniči določene bele krvničke, pomembne za odpornost proti nalezljivim boleznim in nekaterim rakavim obolenjem.

Po operaciji modrostnih zob se ni več prebudila
Komaj 17-letna Jenny Olenick se po operaciji modrostnih zob ni več prebudila. Sicer rutinski poseg se je zapletel, kirurg in anastezist pa ji nista dovolj hitro nudila prve pomoči.

Zaradi raka bo letos umrlo skoraj 8 milijonov ljudi
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se utegne letno število smrti zaradi najrazličnejših oblik raka do leta 2030 povzpeti na 17 milijonov. Samo letos naj bi rakava obolenja vzela življenje kar 7,6 milijona ljudi.

Zdrav način življenja je najboljša preventiva!
Ker se o zdravi prehrani, gibanju in potrebi po obvladovanju stresa vse manj govori, je mreža nevladnih organizacij za zdrav način življenja Mreža zdravja organizirala javno razpravo o zdravem načinu življenja kot preventivi pred gripo.

Nasilje nad ženskami – začaran krog strahu in nemoči
V tem trenutku več kot 20 odstotkov vseh žensk v Sloveniji doživlja nasilje, poleg tega pa nevladne organizacije ocenjujejo, da je vsaka sedma ženska v času svojega življenja posiljena.