občutek krivde
Največjo škodo si delate z nerealnimi cilji
Vsako leto januar prinaša val optimizma. Obljubimo si, da bomo bolje jedli, bolj telovadili ali se manj obremenjevali. A že do februarja mnogi ugotovijo, da njihove novoletne zaobljube zbledijo. Ni problem v tem, da nimamo motivacije, ampak v tem, kako pristopimo k spremembam. Prevelika pričakovanja, ekstremni cilji in pomanjkanje podpore pogosto vodijo v hitre frustracije in odstopanje od zastavljenih načrtov.
Največja laž v svetu zdravja: 'detoks', ki ga vaše telo opravlja samo
V zadnjih letih so 'detoks' programi postali modni hit, še posebej po prazničnih obdobjih ali ob začetku novega leta. Obljubljajo hitro izgubo kilogramov, izločanje toksinov in izboljšanje počutja. Strokovnjaki pa opozarjajo, da večina teh obljub temelji na napačnih predpostavkah.
Kako se spopasti z občutki krivde po prazničnem uživanju alkohola?
Praznični čas pogosto prinaša druženje, slavja in povečano uživanje alkohola. Ko se januar začne, se mnogi soočajo z občutkom krivde zaradi prekomernega pitja, hkrati pa se sprašujejo, ali je njihovo vedenje res problematično ali le del družbeno sprejetih norm.
Zakaj hitre diete vedno propadejo?
V svetu, kjer so družbena omrežja polna čudežnih diet in takojšnjih rešitev za izgubo kilogramov, se mnogi zapletejo v past hitrih diet. Čeprav obljube o izgubi teže v nekaj tednih zvenijo privlačno, strokovnjaki opozarjajo, da so takšne metode redko trajne in pogosto škodljive.
Dosegljivi cilji so ključ do uspešnega novega začetka
Po prazničnem obdobju se mnogi soočajo z občutkom, da je čas za velik reset, novoletne zaobljube o hujšanju, izboljšani prehrani in večji telesni aktivnosti. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da radikalne spremembe pogosto vodijo v neuspeh, medtem ko postavljanje realnih, dosegljivih ciljev povečuje možnost trajnega uspeha.
Četudi se pregrešite, se lahko med prazniki prehranjujete zdravo
Ne pustite, da vas ob praznikih skrbi glede dodatnih kilogramov! Strokovnjaki so namreč navdušeni: december je lahko pravzaprav odlična priložnost za prekinitev škodljivega kroga pridobivanja telesne teže in začetek pozitivnih sprememb.
Odkrijte skrivnosti trajnih sprememb in smiselnih novoletnih ciljev
Novo leto pogosto prinaša željo po spremembi. Januar je mesec, ko mnogi postavljajo ambiciozne cilje glede telesne teže, prehrane ali duševnega zdravja. Vendar pa so novoletne zaobljube pogosto dvojna past: navidezna motivacija se hitro spremeni v frustracijo in občutek neuspeha.
Pogosta navada pri pošiljanju sporočil, ki lahko nakazuje psihopatske lastnosti?
Pošiljanje sporočil je del vsakdana, a po mnenju psihologinje Charlotte Entwistle z Univerze v Liverpoolu lahko prav način pisanja razkrije temnejše osebnostne poteze.
Ko vas 'zdrava hrana' začne delati bolne: temna stran clean eatinga
Zdrava prehrana naj bi bila temelj dobrega počutja, energije in dolgoročnega zdravja. A v zadnjih letih stroka vse pogosteje opozarja na paradoks: ljudje, ki se prehranjujejo 'zelo zdravo', pogosto poročajo o prebavnih težavah, kronični utrujenosti, hormonskih nihanjih in celo tesnobi.
Si zasvojen s telefonom? Tukaj je test, ki ga moraš narediti
Vsi vemo, da je odvisnost od družbenih omrežij resnična. Ampak kako veš, kdaj si prešel tisto nevšečno mejo med "včasih malo preveč skrolam" in "imam resno težavo"?
Tanja Španić: Skrb zase ni sebičnost, ampak nujen del zdravja
Dr. Tanja Španić, izvršna direktorica Združenja Europa Donna Slovenija, poudarja, da resnična skrb zase vključuje počitek, gibanje, zdravo prehrano in čustveno ravnovesje, ne le medicinskih pregledov, ki pa so sicer enako pomembni. Poudarjena je pomembnost psihološke podpore in moč skupnosti za ženske, ki se soočajo z diagnozo raka dojk. Kampanja "Ne pozabi nase" pa navsezadnje poziva k postavljanju zdravja na prvo mesto. Vabljeni k branju intervjuja.
Znanost razkriva 5 pasti prenajedanja – ste se ujeli v eno od njih?
Preverite, kateri so najpogostejši vzorci prenajedanja, kako jih prepoznati in tako storiti prvi korak k bolj zdravemu odnosu do hrane in ohranjanju zdrave telesne teže.
Prepoznajte znake psihične stabilnosti za boljše počutje
Duševno zdravje je temelj življenjske kakovosti. Ne gre zgolj za odsotnost duševnih motenj, temveč za sposobnost uravnavanja čustev, jasnega mišljenja, obvladovanja stresa in ohranjanja odnosa s samim seboj ter drugimi. Psihološka stabilnost se kaže v številnih vsakodnevnih odzivih in občutkih – in ko vse deluje usklajeno, to ni naključje, ampak rezultat notranjega ravnovesja.
Nočna budnost in zgodnje vstajanje: kako najti ravnovesje?
Morda si v resnici sova, ki se pretvarja, da je škrjanec. Želiš zgodaj vstajati in izkoristiti dan, ker to promovirajo vsi motivacijski guruji; alarm si nastaviš ob 6.30, zaspiš pa ob treh zjutraj, ker se prej tvoja glava ni želela izklopiti.
10 simptomov, da vaše telo ne prenaša več stresa tako dobro kot nekoč
Stres je postal stalni spremljevalec sodobnega človeka – in čeprav se pogosto tolažimo, da "še zmoremo", telo v resnici misli drugače. Dolgotrajen stres ni nekaj, kar zgolj vpliva na razpoloženje ali energijo. Ko postane kroničen, začne dobesedno spreminjati način, kako delujejo naši hormoni, imunski sistem, prebava in celo srce. In najhuje – znaki, da nas stres prerašča, so sprva subtilni, a z vsakim dnem glasnejši. Pomembno je, da jih ne spregledamo.
10 simptomov srečnega življenja
Sreča ni cilj, temveč način življenja. Ni vedno glasna, evforična in dramatična. Pogosto je tiha, preprosta in prisotna v vsakdanjih trenutkih – a jo zlahka spregledamo. Da bi jo prepoznali in negovali, si poglejmo 10 resničnih simptomov srečnega življenja. Če jih opaziš pri sebi, si najverjetneje bolj na pravi poti, kot si misliš.
Diete: zakaj se jim morate letos dokončno odpovedati (in kaj narediti namesto tega)
Vsako leto se milijoni ljudi odločijo za novo dieto – z upanjem, da bodo izgubili odvečne kilograme, izboljšali zdravje ali se končno postavili v red. A resnica je, da diete ne delujejo dolgoročno. Ne le, da ne zagotavljajo trajnih rezultatov, temveč pogosto povzročijo še več škode kot koristi.
Zmernost na pikniku: tako boste uživali kot še nikoli
Piknik pomeni sproščenost, druženje, dobro hrano in stik z naravo. A hkrati pogosto prinese tudi preobilico sladkih pijač, mastnih jedi in prenajedanja, zaradi česar se lahko prijetno doživetje hitro konča z napihnjenostjo, utrujenostjo ali celo prebavnimi težavami.
Notranji svet otrok: kako prepoznati stisko, še preden jo otrok izrazi
Otroci pogosto ne znajo ali ne zmorejo jasno izraziti svojih čustev, zlasti kadar gre za tesnobo, žalost, občutek nemoči ali stisko.
Kaj se zgodi z vašim telesom po velikonočnem prenajedanju?
Praznična miza, polna šunke, jajc, potice in drugih dobrot, pogosto vodi do prenajedanja. Čeprav gre za nekaj običajnega, ima prenajedanje zelo konkreten vpliv na telo – že po eni sami obilni pojedini.
7 trikov, kako ohraniti zdravo ravnovesje kljub velikonočnim dobrotam
Prazniki so čas, ko se zdi, da zdrave navade zbledijo v ozadje. A z nekaj premišljenimi koraki se lahko prepustite velikonočnim okusom, ne da bi pri tem žrtvovali svoje dobro počutje ali telesno ravnovesje.
5 načinov, kako preprečiti prenajedanje med velikonočnimi prazniki
Velikonočni prazniki so za mnoge simbol družinske topline, tradicije in bogato obložene mize. A prav zaradi obilja hrane pogosto pride do prenajedanja, kar lahko povzroči tako fizično nelagodje kot občutek krivde. Dobra novica je, da se da prenajedanju uspešno izogniti – s pravimi strategijami in nekaj zavedanja.
Šola kot prostor zaupanja: Projekt 'Od Alje do Žana' premaguje otroške strahove
Raziskava kaže, da kar 17 % mladih v Sloveniji trpi za tesnobo, ki se pogosto začne že v osnovni šoli. Projekt 'Od Alje do Žana' v sodelovanju s Fundacijo Alma, Slovensko filantropijo in Zvezo Anite Ogulin – ZPM pod vodstvom dr. Anice Mikuš Kos, gradi okolje, kjer strah ni tabu. Z zgodbami učencev in učiteljev projekt dokazuje, da je strah lahko premagan s pogumom in podporo.
Marec: čas nazadovanja?
Januar je mimo, februarja je konec. Za veliko večino ljudi je to obdobje, v katerem se je najtežje držati načrtov in zaobljub, ki smo si jih postavili na začetku leta. Logično – januarja nas je poganjala mešanica stresa pred izpiti in testi ter velika želja po tem, da se v tem letu zares spremenimo. Tudi februarja večina nekako še vedno ostane v pogonu, na fakulteti so izpiti, na gimnazijah informativni dnevi, ki te prisilijo, da razmišljaš o prihodnosti in gradiš gradove v oblakih.
Kako novoletne zaobljube vplivajo na naše duševno zdravje?
Začetek novega leta pogosto zaznamujejo novoletne zaobljube – odločitve, s katerimi želimo izboljšati svoje življenje. Od bolj zdravega življenjskega sloga do večje produktivnosti ali boljših odnosov so te zaobljube pogosto prežete z optimizmom in pričakovanji. A čeprav imajo lahko pozitiven vpliv, pogosto prinašajo tudi stres, občutke neuspeha in nepotreben pritisk.
8 znakov, da imate zdrav odnos sami s sabo
Skrb za odnos s samim sabo je temelj srečnega in izpolnjenega življenja. Ko se naučimo spoštovati, sprejemati in podpirati sami sebe, lahko uspešneje premagujemo življenjske izzive ter gradimo boljše odnose z drugimi. Zdrav odnos s sabo ne pomeni popolnosti, temveč sposobnost, da se poslušamo in spoštujemo svoje potrebe ter čustva.
Izvrstne ideje za praznične dobrote, ki ne bodo obtežile želodca
Praznični čas je tradicionalno namenjen druženju ob izdatnih količinah izvrstne hrane, omamno dišečih prazničnih piškotov, ter kozarcu ali dveh alkohola. S tem seveda ni nič narobe, saj bi bil decembra greh preštevati kalorije. A pretiravanje lahko oteži prebavo, zato je dobro vedeti, kako si pomagati, da vam prebavne tegobe ne pokvarijo božično-novoletnega vzdušja.
''Dolgotrajna stiska lahko vodi k slabšemu splošnemu zdravju''
Kako sta povezana socialna ogroženost in splošno zdravje? Kako revščina, pomanjkanje osnovnih dobrin, vpliva na otrokov fizični in psihični razvoj? Goli in osnovni potrebi vsakega od nas sta hrana in voda. In če tega ni? Zanimalo me je, kakšno je trenutno stanje socialne ogroženosti med otroki in družinami, še bolj kot statistika, pa me je zanimalo, kako konkretno pomanjkanje osnovnih dobrih in zanemarjane osnovne potrebe, vpliva na otrokov razvoj. Odgovarja Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Ste preveč ali premalo samokritični?
Pri vsaki stvari, odnosu in lastnosti je potrebna zdrava meja. Ni v redu, če je nečesa premalo, niti če je nečesa preveč. Seveda enako velja za samokritičnost. Poglejmo si, kaj se zgodi, če je je premalo oz. preveč.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
