občutek krivde
Diete: zakaj se jim morate letos dokončno odpovedati (in kaj narediti namesto tega)
Vsako leto se milijoni ljudi odločijo za novo dieto – z upanjem, da bodo izgubili odvečne kilograme, izboljšali zdravje ali se končno postavili v red. A resnica je, da diete ne delujejo dolgoročno. Ne le, da ne zagotavljajo trajnih rezultatov, temveč pogosto povzročijo še več škode kot koristi.
Zmernost na pikniku: tako boste uživali kot še nikoli
Piknik pomeni sproščenost, druženje, dobro hrano in stik z naravo. A hkrati pogosto prinese tudi preobilico sladkih pijač, mastnih jedi in prenajedanja, zaradi česar se lahko prijetno doživetje hitro konča z napihnjenostjo, utrujenostjo ali celo prebavnimi težavami.
Notranji svet otrok: kako prepoznati stisko, še preden jo otrok izrazi
Otroci pogosto ne znajo ali ne zmorejo jasno izraziti svojih čustev, zlasti kadar gre za tesnobo, žalost, občutek nemoči ali stisko.
Psihološka stabilnost: kako veste, da imate zdravo duševno počutje
Duševno zdravje je temelj življenjske kakovosti. Ne gre zgolj za odsotnost duševnih motenj, temveč za sposobnost uravnavanja čustev, jasnega mišljenja, obvladovanja stresa in ohranjanja odnosa s samim seboj ter drugimi. Psihološka stabilnost se kaže v številnih vsakodnevnih odzivih in občutkih – in ko vse deluje usklajeno, to ni naključje, ampak rezultat notranjega ravnovesja.
Kaj se zgodi z vašim telesom po velikonočnem prenajedanju?
Praznična miza, polna šunke, jajc, potice in drugih dobrot, pogosto vodi do prenajedanja. Čeprav gre za nekaj običajnega, ima prenajedanje zelo konkreten vpliv na telo – že po eni sami obilni pojedini.
7 trikov, kako ohraniti zdravo ravnovesje kljub velikonočnim dobrotam
Prazniki so čas, ko se zdi, da zdrave navade zbledijo v ozadje. A z nekaj premišljenimi koraki se lahko prepustite velikonočnim okusom, ne da bi pri tem žrtvovali svoje dobro počutje ali telesno ravnovesje.
5 načinov, kako preprečiti prenajedanje med velikonočnimi prazniki
Velikonočni prazniki so za mnoge simbol družinske topline, tradicije in bogato obložene mize. A prav zaradi obilja hrane pogosto pride do prenajedanja, kar lahko povzroči tako fizično nelagodje kot občutek krivde. Dobra novica je, da se da prenajedanju uspešno izogniti – s pravimi strategijami in nekaj zavedanja.
Šola kot prostor zaupanja: Projekt 'Od Alje do Žana' premaguje otroške strahove
Raziskava kaže, da kar 17 % mladih v Sloveniji trpi za tesnobo, ki se pogosto začne že v osnovni šoli. Projekt 'Od Alje do Žana' v sodelovanju s Fundacijo Alma, Slovensko filantropijo in Zvezo Anite Ogulin – ZPM pod vodstvom dr. Anice Mikuš Kos, gradi okolje, kjer strah ni tabu. Z zgodbami učencev in učiteljev projekt dokazuje, da je strah lahko premagan s pogumom in podporo.
Marec: čas nazadovanja?
Januar je mimo, februarja je konec. Za veliko večino ljudi je to obdobje, v katerem se je najtežje držati načrtov in zaobljub, ki smo si jih postavili na začetku leta. Logično – januarja nas je poganjala mešanica stresa pred izpiti in testi ter velika želja po tem, da se v tem letu zares spremenimo. Tudi februarja večina nekako še vedno ostane v pogonu, na fakulteti so izpiti, na gimnazijah informativni dnevi, ki te prisilijo, da razmišljaš o prihodnosti in gradiš gradove v oblakih.
Kako novoletne zaobljube vplivajo na naše duševno zdravje?
Začetek novega leta pogosto zaznamujejo novoletne zaobljube – odločitve, s katerimi želimo izboljšati svoje življenje. Od bolj zdravega življenjskega sloga do večje produktivnosti ali boljših odnosov so te zaobljube pogosto prežete z optimizmom in pričakovanji. A čeprav imajo lahko pozitiven vpliv, pogosto prinašajo tudi stres, občutke neuspeha in nepotreben pritisk.
8 znakov, da imate zdrav odnos sami s sabo
Skrb za odnos s samim sabo je temelj srečnega in izpolnjenega življenja. Ko se naučimo spoštovati, sprejemati in podpirati sami sebe, lahko uspešneje premagujemo življenjske izzive ter gradimo boljše odnose z drugimi. Zdrav odnos s sabo ne pomeni popolnosti, temveč sposobnost, da se poslušamo in spoštujemo svoje potrebe ter čustva.
Izvrstne ideje za praznične dobrote, ki ne bodo obtežile želodca
Praznični čas je tradicionalno namenjen druženju ob izdatnih količinah izvrstne hrane, omamno dišečih prazničnih piškotov, ter kozarcu ali dveh alkohola. S tem seveda ni nič narobe, saj bi bil decembra greh preštevati kalorije. A pretiravanje lahko oteži prebavo, zato je dobro vedeti, kako si pomagati, da vam prebavne tegobe ne pokvarijo božično-novoletnega vzdušja.
''Dolgotrajna stiska lahko vodi k slabšemu splošnemu zdravju''
Kako sta povezana socialna ogroženost in splošno zdravje? Kako revščina, pomanjkanje osnovnih dobrin, vpliva na otrokov fizični in psihični razvoj? Goli in osnovni potrebi vsakega od nas sta hrana in voda. In če tega ni? Zanimalo me je, kakšno je trenutno stanje socialne ogroženosti med otroki in družinami, še bolj kot statistika, pa me je zanimalo, kako konkretno pomanjkanje osnovnih dobrih in zanemarjane osnovne potrebe, vpliva na otrokov razvoj. Odgovarja Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Ste preveč ali premalo samokritični?
Pri vsaki stvari, odnosu in lastnosti je potrebna zdrava meja. Ni v redu, če je nečesa premalo, niti če je nečesa preveč. Seveda enako velja za samokritičnost. Poglejmo si, kaj se zgodi, če je je premalo oz. preveč.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
Distrakcije so ubijalec produktivnosti
Delaš tisto seminarsko, pišeš esej ali se učiš za izpit, in se ti itak ne da. Ni zabavno. Vleče te, da bi malo pogledal na telefon, ki je točno 10 cm stran. Čez eno uro si še vedno na isti strani skripte in globoko v nekem obskurnem internetnem rabbitholu.
Ali veste zakaj ste utrujeni?
Utrujenost je pogost sindrom sodobnega človeka. Vse več ljudi se pritožuje, da jih utrujenost spremlja skozi daljše časovno obdobje in da se kjub počitku ali dopustu stanje ne spremeni bistveno. Tisto kar je pomembno vedeti je, da kronična utrujenost sodobnega človeka napogosteje ni posledica fizičnega napora ali parih neprespanih noči. Utrujenost sicer zaznamo kot skupek fizioloških stanj, ki se kažjo skozi telo, a najpogosteje, ko se obrnemo po pomoč zdravniku ni zaznati niti bistvenih odstopanj v splošni krvni sliki. Vzroke za utrujenost je potrebno iskati tudi v sferi duševnega zdravja. Še posebaj je smiselno preveriti kako znamo postavljati meje v zasebnem in poslovnem življenju ter kakšna je naša samopodoba.
10 znakov, da ste v zdravem odnosu s seboj
Če bi vam rekli, da naštejete vse ljudi, ki jih imate radi, koliko časa bi trajalo, da bi omenili tudi sebe?
Zato je idealizacija partnerskih odnosov škodljiva
Predstavljajte si, da vas človek vidi kot nadpovprečno bitje brez napak in vas kuje v zvezde ... Dokler vas ne spozna v celoti. Nihče od nas si ne želi takšnega razmerja, ker smo navsezadnje vsi samo ljudje z lepimi in manj lepimi lastnosti. Poglejmo si, zakaj vse je še idealizacija partnerskih odnosov škodljiva.
'Slaba hrana ne obstaja!'
Zagotovo ste že slišali za 'kulturo diet' in njene škodljive posledice. Verjetno tudi veste, da popolno odpovedovanje eni hrani, enemu živilu ali skupini živil navadno vodi v ekstremna vedenja, ko pač enkrat posežemo po tovrstni hrani. O tem, zakaj ni nobeno pretiravanje dobro, še manj ekstremizem, zakaj se moramo enkrat za vselej odreči kulturi diet in zakaj slaba hrana sploh ne obstaja, je spregovorila tudi Stefani Sassos, ki je za Good Housekeeping napisala čudovito besedilo, ki ga povzemamo v nadaljevanju.
Nekdanji profesionalni kolesar odkrito spregovoril o motnji hranjenja
Bulimija nervoza, pogosto imenovana bulimija, je motnja hranjenja, ki ne izbira po spolu, rasi ali statusu, nanjo pa niso imuni niti vrhunski športniki. Nekdanji profesionalni kolesar, ki ima za seboj kar nekaj zavidljivih uspehov, je tokrat spregovoril tudi o svojem notranjem boju, štetju kalorij, prenajedanju in bruhanju, vse to pa je trajalo kar 17 let. Več o tem pa v nadaljevanju.
''Zlorabljeni otroci skoraj vedno razvijejo občutek krivde''
V najzgodnejših letih lahko doživimo travmatične dogodke, na katere se lahko odzovemo tako čustveno kot telesno, hkrati pa nas lahko posledice spremljajo še dolga leta, a se včasih tega niti ne zavedamo. In prav zato je pomembno, da imamo na voljo ustrezno zdravljenje, ki nas lahko osvobodi težke prtljage, zaradi katere ne moremo zares naprej. "Ne zaslužim si, umazan sem, nisem vreden ... Zlorabljeni otroci skoraj vedno razvijejo občutek krivde, s katero potem zamaskirajo tisti grozen občutek nemoči," poudarja doc. dr. Robert Oravecz.
Posttravmatska stresna motnja se ne razvije pri vseh
Povsem normalno je, da se na travmatične dogodke odzovemo tako čustveno kot telesno, kar pomeni, da nas spremljajo tudi določeni simptomi, ki se lahko od posameznika do posameznika razlikujejo. Torej, kdaj lahko govorimo o posttravmatski stresni motnji in kako jo prepoznamo? Več o tem si lahko preberete v pogovoru s terapevtko Dr. Tjašo Stepišnik Perdih.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
Metoda sive skale: strategija v manipulativnih odnosih
Metoda sive skale je metafora za slog komunikacije in vedenja, ki se uporablja, ko se poskušamo zaščititi pred toksičnimi osebami. To med drugim vključuje tudi neodzivnost in neopaznost kot siva skala, kar pomaga pri zmanjšanju ali odpravljanju neželenih interakcij ter ohranjanju lastnih meja.
8 stvari, za katere si lahko hvaležen, tudi ko se ti zdi vse brez zveze
Ti po glavi 'plešejo' misli, da si najbolj nesrečen človek, četudi imaš skoraj vse, kar morda kdo drug niti nima? Naj ti povemo nekaj razlogov, zakaj si lahko v vsakem trenutku hvaležen.
Kako osebne tragedije vplivajo na partnerski odnos?
Saj poznate tisto zaobljubo: S teboj bom v dobrem in slabem. Ne glede na to, ali smo v partnerskem odnosu (zakonu) skupaj eno leto, 10 ali 30, na poti vedno doživimo vsaj kakšno osebno tragedijo, ki nam jo postreže življenje. Te so lahko manjše, kot je denimo izguba službe, ali pa večje, kot so hujše nesreče, izgube staršev ali otrok, usodne bolezni. V nadaljevanju izpostavljamo, kako v takšnih trenutkih biti opora partnerju in kako preprečiti, da bi življenjske preizkušnje razklale partnerski odnos.
Kriza ob upokojitvi lahko doleti vsakogar. Kako si pomagati?
Prehodi iz različnih življenjskih obdobij so pogosto povezani z določeno mero krize in nič drugače ni na prehodu v upokojitev. Čeprav jo marsikdo nestrpno pričakuje in morda celo leta dela načrte za obdobje, ko bo imel končno več časa zase, pa obstaja verjetnost, da se ob tem pomembnem prehodu pojavi določena psihološka kriza. Kriza ob upokojitvi lahko doleti vsakogar, ne glede na starost, spol in poklic.
Opozorilni znaki, da vas partner čustveno zlorablja
Čustvena zloraba je obnašanje, s katerim posameznik skuša nadzorovati svojega partnerja z uporabo različnih taktik, kot je ustrahovanje, poniževanje, vzbujanje krivde, uporaba prisile, manipulacije. Čeprav čustvena zloraba ne pušča brazgotin, je lahko ravno tako uničujoča kot fizična zloraba.
