občutek lastne identitete
Kako postati priljubljen?
V najstniških letih je želja po priljubljenosti nekaj povsem običajnega. Vsi si želimo biti sprejeti, cenjeni in imeti veliko prijateljev. Toda pogosto se zgodi, da v prizadevanju za priljubljenost izgubimo tisto, kar nas dela unikatne – svojo avtentičnost. Zato je pomembno, da se vprašamo: ali je vredno priljubljenost postavljati pred lastno identiteto?
Zakaj ti ni treba biti tak/a kot ostali?
Prilagajanje v času najstništva velikokrat pomeni zanikanje lastne, še ne izoblikovane identitete.
Zato je idealizacija partnerskih odnosov škodljiva
Predstavljajte si, da vas človek vidi kot nadpovprečno bitje brez napak in vas kuje v zvezde ... Dokler vas ne spozna v celoti. Nihče od nas si ne želi takšnega razmerja, ker smo navsezadnje vsi samo ljudje z lepimi in manj lepimi lastnosti. Poglejmo si, zakaj vse je še idealizacija partnerskih odnosov škodljiva.
Kako se nehati primerjati z drugimi?
Ena od pasti, s katerimi se srečujejo mnogi najstniki, je, da primerjajo sebe z drugimi. Sodobna tehnologija, družabna omrežja in medijski vpliv lahko okrepijo ta občutek, da morate biti podobni drugim, da bi se počutili dovolj vredne. A temu nikakor ni tako. Vrednost človeka je nekje drugje.
Raziskovanje lastne identitete: kdo sem in kam grem?
Najstniška leta so obdobje, ko se postavljajo temelji za vašo prihodnost. To je čas, ko se pogosto vprašate, kdo ste in kam želite iti v življenju. Raziskovanje lastne identitete postane ključnega pomena, saj vam pomaga razumeti sebe, svoje vrednote, interese in cilje.
Zdrava meja med potrebo po pripadnosti in avtentičnostjo
Vsak od nas želi pripadati in biti sprejet. Vsi ljudje, prav vsi, smo socialna bitja, ki iščejo skupnost, povezanost in družbo, kjer smo sprejeti in razumljeni.
Kaj je eksistencializem?
Eksistencializem je filozofija, ki pravi, da naj bi imeli vsi svobodno voljo o odločanju. Naslanja se na trditev, da je posameznik odgovoren za pomen in smisel življenja, brez zanašanja na višjo silo, religijo, boga, ki bi določal, kaj je resnično pomembno oz. pravilno.
Kako ne izgubiti identitete v partnerskem odnosu?
Izgubiti sebe v odnosu pogosto vključuje zanikanje svojih potreb, zanemarjanje hobijev in zanimanj, izgubljanje stika z bližnjimi in nenazadnje postavljanje partnerja na piedestal. Ta proces se lahko odvija dolgo časa, vse dokler ne spoznamo (ali nas na to opozorijo drugi), da nimamo več lastne identitete. Kako se temu izogniti?
Kaj lahko storite, če ne veste, kdo ste?
Medtem ko imajo nekateri zelo močan občutek, kdo so in kaj si želijo, drugi ne vedo, zakaj in kako. Občutek negotovosti, kdo smo in kaj si želimo, lahko velikokrat vodi do spreminjajočega se občutka identitete. Kaj nam lahko pomaga pri iskanju naše resnične narave?
Na koga se lahko obrneš, če si v stiski?
V zadnjem času se vedno bolj opozarja na naraščanje stisk in duševnih težav otrok in mladostnikov. Kam se lahko obrneš po pomoč, kdo ti lahko pomaga in na kakšen način?
Imposterjev sindrom ali fenomen prevaranta
Imposterjev sindrom je znan tudi kot sindrom prevaranta. Posameznik je v tem primeru prepričan, da njegova običajno visoka izobrazba, akademski dosežki in uspehi niso vredni veliko in da v resnici sploh ni tako kompetenten, kot ga dojemajo drugi. »Kot bi mi na rami vseskozi sedel zlobni duh in mi vzbujal misli, da nisem dovolj dober,« pravi ena od oseb, ki trpi za tem sindromom. Gre za pogosto izkušnjo, ki se dogaja zlasti inteligentnim, nadarjenim in uspešnim.
Si nenehno slabe volje? Razlog se skriva v tem
Se ti zdi, da si velikokrat brez pravega razloga razdražljiv, vzkipljiv in na splošno slabe volje? Postaneš takšen kar naenkrat, ne da bi vedel, zakaj? Preberi si, zakaj pravimo, da je za najstnike to nekaj normalnega.
Rešitelj izgubi svojo identiteto v globljih odnosih
Pretirana težnja do ugajanja drugim, za katere bi naredili vse, je lahko samo naš krik na pomoč, a se tega niti ne zavedamo. Kdo bo pomagal nam, če sami sebi ne moremo ali ne znamo, medtem ko rešujemo svet oziroma vse okoli nas.
Se spopadate z nizko samopodobo?
Vas že manjša kritika vrže iz tira? Opazite, da ves čas hlepite po pohvali, ko to prejmete, pa ji v resnici ne verjamete? Potrebujete nenehne uspehe in dosežke, da ste zadovoljni? To je le nekaj težav, ki jih prinaša nizko samovrednotenje in ki lahko močno otežijo naše življenje. Kako se s temi težavami spopasti, nam je pojasnila psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny.
Ko je življenje vrtinec nenehnih vzponov in padcev
Imate težave pri vzpostavljanju odnosov tako na zasebni kot poslovni ravni, se počutite manjvredne in imate občutek, da je vaše življenje vrtinec vzponov in padcev? Potem imate morda mejno osebnostno motnjo. Več o tej motnji nam je povedala psihologinja dr. sci. Andreja Pšeničny.
Kdo je boljši – moški ali ženske?
Moški naj bi bili čustveno stabilnejši, dominantnejši, bolj vezani na pravila in manj zvesti. Ženske po drugi strani občutljivejše, čustveno toplejše, manj samozavestne in predvsem bolj zgovorne.
Najstniško popivanje: zabava ali težava?
Ste že kdaj zalotili svojega najstnika, da je domov prišel opit? Čeprav se nam včasih to zdi povsem nedolžno, vendar temu ni tako. Popivanje najstnikov je namreč pogosto posledica stisk, ki jih mladostniki ne znajo konstruktivno rešiti, zato popivanja zagotovo ne gre jemati zlahka.
