Vizita.si

občutki krivde

Duševno zdravje otrok 08. 11. 2024 03.26

''Dolgotrajna stiska lahko vodi k slabšemu splošnemu zdravju''

Kako sta povezana socialna ogroženost in splošno zdravje? Kako revščina, pomanjkanje osnovnih dobrin, vpliva na otrokov fizični in psihični razvoj? Goli in osnovni potrebi vsakega od nas sta hrana in voda. In če tega ni? Zanimalo me je, kakšno je trenutno stanje socialne ogroženosti med otroki in družinami, še bolj kot statistika, pa me je zanimalo, kako konkretno pomanjkanje osnovnih dobrih in zanemarjane osnovne potrebe, vpliva na otrokov razvoj. Odgovarja Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.

Duševno zdravje otrok 18. 10. 2024 05.00

Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami

TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.

Novice 29. 07. 2024 05.00

Ali veste zakaj ste utrujeni?

Utrujenost je pogost sindrom sodobnega človeka. Vse več ljudi se pritožuje, da jih utrujenost spremlja skozi daljše časovno obdobje in da se kjub počitku ali dopustu stanje ne spremeni bistveno. Tisto kar je pomembno vedeti je, da kronična utrujenost sodobnega človeka napogosteje ni posledica fizičnega napora ali parih neprespanih noči. Utrujenost sicer zaznamo kot skupek fizioloških stanj, ki se kažjo skozi telo, a najpogosteje, ko se obrnemo po pomoč zdravniku ni zaznati niti bistvenih odstopanj v splošni krvni sliki. Vzroke za utrujenost je potrebno iskati tudi v sferi duševnega zdravja. Še posebaj je smiselno preveriti kako znamo postavljati meje v zasebnem in poslovnem življenju ter kakšna je naša samopodoba.

Osebna rast 30. 06. 2024 04.17

10 znakov, da ste v zdravem odnosu s seboj

Če bi vam rekli, da naštejete vse ljudi, ki jih imate radi, koliko časa bi trajalo, da bi omenili tudi sebe?

Duševno zdravje 08. 06. 2024 04.54

5 znakov, da ste deloholik

Ob besedi deloholizem lahko pomislimo na pridnega in delovnega človeka, ki je predan svoji službi, mogoče na odsotnega starša, ki otrokom večkrat reče, nimam časa, na sodelavca, ki blesti na vsakem sestanku ali na poslovno žensko, ki je svoje življenje večinoma posvetila karieri. Kakor koli, definicija deloholizma je jasna in govori o obsedenosti z delom, ki jo lahko vodijo močne in nenadzorovane notranje prisile.

Življenjske zgodbe 20. 10. 2023 05.00

Nekdanji profesionalni kolesar odkrito spregovoril o motnji hranjenja

Bulimija nervoza, pogosto imenovana bulimija, je motnja hranjenja, ki ne izbira po spolu, rasi ali statusu, nanjo pa niso imuni niti vrhunski športniki. Nekdanji profesionalni kolesar, ki ima za seboj kar nekaj zavidljivih uspehov, je tokrat spregovoril tudi o svojem notranjem boju, štetju kalorij, prenajedanju in bruhanju, vse to pa je trajalo kar 17 let. Več o tem pa v nadaljevanju.

Duševno zdravje otrok 07. 10. 2023 05.00

''Zlorabljeni otroci skoraj vedno razvijejo občutek krivde''

V najzgodnejših letih lahko doživimo travmatične dogodke, na katere se lahko odzovemo tako čustveno kot telesno, hkrati pa nas lahko posledice spremljajo še dolga leta, a se včasih tega niti ne zavedamo. In prav zato je pomembno, da imamo na voljo ustrezno zdravljenje, ki nas lahko osvobodi težke prtljage, zaradi katere ne moremo zares naprej. "Ne zaslužim si, umazan sem, nisem vreden ... Zlorabljeni otroci skoraj vedno razvijejo občutek krivde, s katero potem zamaskirajo tisti grozen občutek nemoči," poudarja doc. dr. Robert Oravecz.

Duševno zdravje 30. 08. 2023 05.00

Posttravmatska stresna motnja se ne razvije pri vseh

Povsem normalno je, da se na travmatične dogodke odzovemo tako čustveno kot telesno, kar pomeni, da nas spremljajo tudi določeni simptomi, ki se lahko od posameznika do posameznika razlikujejo. Torej, kdaj lahko govorimo o posttravmatski stresni motnji in kako jo prepoznamo? Več o tem si lahko preberete v pogovoru s terapevtko Dr. Tjašo Stepišnik Perdih.

Duševno zdravje 28. 08. 2023 05.00

Če se pojavi poporodna depresija, pravočasno poiščite pomoč

Poporodna depresija je dokaj pogosta in resna težava, ki prizadene ženske po porodu. Gre za obliko depresije, ki se pojavi v prvih nekaj tednih ali mesecih po rojstvu otroka.

Duševno zdravje otrok 17. 08. 2023 05.00

''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''

Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.

Koža 17. 07. 2023 05.00

Kompulzivna motnja, zaradi katere škodimo sami sebi

Dermatilomanija je motnja, ki je lahko zelo neprijetna, posledice pa so vidne tudi na naši koži. Brazgotine, rane, praske, vse to in še več, si v tem primeru povzročamo kar sami. Prepoznavanje težave je ključnega pomena, da lahko pravočasno ukrepamo in znova prevzamemo nadzor nad svojimi impulzi. Več o dermatilomaniji si lahko preberete v nadaljevanju.

Duševno zdravje 21. 06. 2023 05.00

'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'

Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.

Seks & razmerja 03. 12. 2022 05.00

Veste vse o masturbaciji?

Zaradi pospešenega telesnega razvoja in divjanja hormonov je puberteta med drugim tudi čas za intimno spoznavanje sebe in raziskovanje svojega telesa. V tem obdobju se mnogi med vami prvič srečate z novimi, doslej neznanimi občutki odzivanja svojega telesa na dražljaje, kar prebudi vznemirjenje in željo po samozadovoljevanju. A prav v zvezi s tem še vedno srečamo številna napačna prepričanja, ki temeljijo na že zdavnaj preživelih mitih. Tokrat izpostavljamo nekaj najpogostejših, s katerimi si se verjetno že srečal.

Duševno zdravje 27. 09. 2022 05.00

Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve

"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.

Duševno zdravje 03. 09. 2022 05.00

Kaj se skriva za nevroticizmom?

Nevrotizicem ni diagnoza, temveč gre za vrsto vedenja, za katero je značilna predvsem nagnjenost k anksioznosti, depresiji, dvomom o sebi, pretiranemu premlevanju, zaskrbljenosti in nezmožnosti sprostitve. Vse osebnostne lastnosti, vključno z nevroticizmom, se izražajo v spektru, kar pomeni, da so nekateri bolj nevrotični kot drugi.

Duševno zdravje 22. 07. 2022 05.00

Vrste depresije in vse, kar morate vedeti o njih

Ste vedeli, da obstaja več kot ena vrsta depresije, slednje pa se med seboj lahko močno razlikujejo?

Duševno zdravje 05. 07. 2022 05.00

Bi znali prepoznati znake izgorelosti?

Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.

Psiha 25. 05. 2022 05.00

Moja starša se ločujeta!

Soočanje z ločitvijo staršev nikoli ni enostavno, v času odraščanja morda še toliko bolj, saj se ti v tem ranljivem obdobju naenkrat sesuje vse, kar ti je nekoč predstavljajo varnost. Če se ob tem srečuješ še z ostalimi izzivi najstništva in je razhod staršev le še pika na i vsemu stresu, ki ga doživljaš, ti bodo skozi to obdobje morda pomagali sledeči nasveti.

Osebna rast 04. 04. 2022 05.00

Kakšna je filozofija učenja Louise Hay?

Kaj bi dejali, če bi vam nekdo rekel, da ste sami stoprocentno odgovorni za svoje življenje in vse, kar se vam v njem dogaja? Nekateri bi bili skrajno jezni, nekaterim bi bilo vseeno, določeni bi se zamislili nad sabo, spet drugi pa bi potrebovali nekaj časa, da dojamejo to trditev. Začetni stavek izvira iz newagevskega gibanja, katerega začetnica je tudi Louise Hay.

Duševno zdravje 09. 02. 2022 05.00

Kaj je čustveno prenajedanje?

Ne jemo vedno samo zato, da bi potešili lakoto, ampak lahko v hrani vidimo tudi možnost za lajšanje negativnih čustvenih stanj, tolažbo, nagrado in razbremenitev od stresa. V psihologiji je znano, da so hrana in čustva močno povezani, kar se lahko kaže tudi v obliki raznovrstnih motenj hranjenja. A tokrat postavljamo v ospredje predvsem to, kako čustva vplivajo na prekomerno težo, ter razliko med čustveno in fizično lakoto.

Duševno zdravje 04. 01. 2022 05.00

Od kje izvirajo občutki krivde?

Krivda je čustveno stanje, ki ga najlažje opišemo kot notranji konflikt, ker smo storili nekaj, za kar menimo, da ne bi smeli – ali nasprotno – ker nismo storili nečesa, za kar verjamemo, da bi morali. To lahko povzroči občutek, ki ne izgine tako zlahka in ga je v nekaterih primerih težko predelati – od tod tudi izraz, da krivda razjeda.

Duševno zdravje 19. 10. 2021 05.00

Ste kronično nezadovoljni?

Osnovna predpostavka človeškega vedenja je, da iščemo užitek in dobro počutje ter se skušamo izogniti bolečini in neprijetnim občutkom. A včasih se zdi, da nekateri pravzaprav gojijo slabo voljo, zagrenjenost in nezadovoljstvo. Tudi če jim v življenju ničesar ne manjka in nimajo nikakršnega razloga za nerganje, se kar naprej pritožujejo. Nekateri pravijo temu kronično nezadovoljstvo, v zadnjem času pa se pojavlja celo termin zasvojenost z nesrečo.

Duševno zdravje 28. 09. 2021 05.00

Kaj je komplicirano ali podaljšano žalovanje?

"Komplicirano žalovanje je oblika žalosti, ki obvlada človekov um in ga ne izpusti," pravi ena od misli. Posameznikom s to izkušnjo izguba močno poseže v življenje, zato si ne znajo predstavljati, kako bi se lahko počutili bolje. Žalost prevlada v njihovih mislih in občutkih, prihodnost brez ljubljene osebe pa se jim zdi mračna in brez pravega smisla.

Duševno zdravje 19. 07. 2021 06.00

Od kje izvira kompleks krivde in njeni občutki?

Vzbujanje občutkov krivde je lahko močan motivator človeškega vedenja, saj jo lahko določeni posamezniki zlorabljajo kot orodje za spreminjanje načina razmišljanja, počutja in vedenja drugih. Včasih lahko vzbujanje krivde vključuje naslanjanje na nekaj, za kar se nekdo že počuti krivega.

Zdravje 01. 06. 2021 06.00

»Krog nagrajevanja«: ko za občutek ugodja potrebujemo vedno več sladkarij

Le kdo ne mara sladkarij? Tortice, sladkane kave, piškoti, sladoled, manjši sladki prigrizki – sladkor najdemo v številnih živilih, zato se mu je skoraj nemogoče izogniti. V manjših oziroma zmernih količinah ni škodljiv, vendar se njegova moč skriva ravno v tem, da je tako zelo zasvajajoč. Čeprav se odvisnost od sladkorja ne šteje za tako zelo resno kot ostale vrste zasvojenosti, pa ima lahko dolgoročno zelo resne vplive na zdravje.

Osebna rast 25. 03. 2021 06.00

Kakšna je razlika med pozitivnim življenjskim pristopom in toksično pozitivnostjo?

Je lahko pozitivnosti preveč? Kaj sploh je toksična pozitivnost in zakaj je škodljiva? Poglejmo si tanko, resnično tanko, ločnico, ki ločuje zdravo samopodobo, samozavest in samospoštovanje ter tako imenovano škodljivo prepričanje, da 'ignoriranje problemov slednje odstrani'.

Duševno zdravje 05. 02. 2021 06.00

Kateri tip temperamenta ste?

V današnjem času ne manjka različnih teorij osebnosti, ki nas glede na lastnosti uvrščajo v različne 'predalčke'. Določanje tipa osebnosti glede na štiri temperamente je eno najstarejših na svetu, med laiki pa je zelo priljubljeno. Ste torej sangvinik, kolerik, melanholik ali flegmatik?

Odnosi in spolnost 30. 09. 2020 07.49

Kaj je nimfomanija ali hiperseksualnost?

V preteklosti je bila nimfomanija opredeljena kot motnja, za katero je značilen izrazito povečan spolni nagon, pripisovali pa so jo predvsem ženskam. Pozneje se je ta koncept preoblikoval v hiperseksualnost, ki še danes v stroki sproža številne razprave.

Duševno zdravje 02. 09. 2020 08.09

Se spopadate s poporodno depresijo? Niste sami

Najmanj ena do dve ženski od desetih po porodu postaneta depresivni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto po porodu zaradi hujše tesnobe in/ali depresije trpi 1.800 do 3.600 žensk. Po navadi se pojavi v prvih šestih mesecih po porodu, lahko pa tudi pozneje. Zavedati se moramo, da ženska v času nosečnosti in predvsem po porodu doživlja drastične spremembe, ki so fizične, še bolj pa psihične. Spremenijo se njeno telo, samopodoba, zdravstveno stanje, razmerje v partnerstvu, spolnost in potek kariere. Veliko dejavnikov je, ki lahko vplivajo na duševno stanje.

Duševno zdravje 27. 08. 2020 05.30

Rešitelj izgubi svojo identiteto v globljih odnosih

Pretirana težnja do ugajanja drugim, za katere bi naredili vse, je lahko samo naš krik na pomoč, a se tega niti ne zavedamo. Kdo bo pomagal nam, če sami sebi ne moremo ali ne znamo, medtem ko rešujemo svet oziroma vse okoli nas.

ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 859