občutki osamljenosti
10 vrst bolečine, ki so lahko povezane s čustvi
Psihosomatske bolezni so tiste, ki vključujejo tako um kot telo. To pomeni, da je bolezen posledica nakopičenih čustvenih napetosti, strahov in se izraža s telesnimi simptomi, kot je bolečina. Tu je seznam vrst bolečine, pri kateri je pogosto vzrok stres.
Epidemija, ki je največja grožnja našemu zdravju
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je osamljenost razglasila za perečo globalno grožnjo zdravju, ameriški generalni kirurg pa je dejal, da so njeni učinki na smrtnost enaki pokajenim 15 cigaretam na dan. Smo, kot poudarjajo strokovnjaki, v epidemiji osamljenosti, ki je lahko, verjeli ali ne, največja grožnja našemu zdravju.
''Dolgotrajna stiska lahko vodi k slabšemu splošnemu zdravju''
Kako sta povezana socialna ogroženost in splošno zdravje? Kako revščina, pomanjkanje osnovnih dobrin, vpliva na otrokov fizični in psihični razvoj? Goli in osnovni potrebi vsakega od nas sta hrana in voda. In če tega ni? Zanimalo me je, kakšno je trenutno stanje socialne ogroženosti med otroki in družinami, še bolj kot statistika, pa me je zanimalo, kako konkretno pomanjkanje osnovnih dobrih in zanemarjane osnovne potrebe, vpliva na otrokov razvoj. Odgovarja Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Kako in kje najti podporo, če se počutiš osamljenega ali izoliranega v šoli?
Občutki osamljenosti ali izolacije v šoli so lahko res težki in neprijetni. Morda imaš občutek, da nimaš nikogar, s katerim bi se lahko pogovoril, ali pa si ne želiš biti v družbi svojih sošolcev.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
Načini, kako se lahko soočiš z manj prijetnimi občutki
Vsi raje občutimo srečne občutke kot tiste, ob katerih se ne počutimo prijetno. A da lahko občutimo srečo, veselje, radost in zanos, se moramo naučiti občutiti in si dovoliti čutiti tudi manj prijetne občutke, kot so žalost, jeza in morda tudi ljubosumje.
Kaj je samopoškodovalno vedenje?
Kot je razvidno že iz samega imena, je to vedenje povezano s poškodbami, ki si jih zadajamo sami. Pri tem gre največkrat za način obvladovanja stresa, čustvenih težav in stisk. Ko si posameznik zada telesno bolečino, za kratek čas omili čustveno bolečino, zaradi katere močno trpi.
Osamljenost je lahko povezana z večjim tveganjem za demenco
Nedavne raziskave pri starejših odraslih potrjujejo, da je osamljenost povezana s povečanim tveganjem za razvoj demence. Študija tudi razkriva, da se učinek nanaša na različne ljudi in ni odvisen od tega, koliko socialnih stikov imajo.
Kako se soočiti z osamljenostjo med prazniki?
V prazničnem času, ko se svet odene v bleščeče okraske, veselje in toplino družinskih srečanj, se v ozadju pogosto skriva tema, o kateri se premalo govori – osamljenost.
Psihološki vpliv naravnih katastrof
Naravne katastrofe, kot so potresi, poplave, orkani in požari, so dogodki, ki lahko povzročijo obsežno škodo na življenjih, infrastrukturi in okolju, predvsem pa na duševnem zdravju.
Ne boste verjeli, kakšen vpliv imajo živali na ljudi
Vsi, ki imate doma vsaj enega hišnega ljubljenčka, se boste gotovo strinjali, da ta v dom prinese obilo veselja, pozitiven vpliv družbe živalskih prijateljev na fizično, kognitivno in duševno zdravje ljudi pa potrjujejo tudi številne raziskave. Sploh tistim, ki vam decembrski čas ne prinaša pričakovanega veselja, ampak poglablja občutke osamljenosti in tesnobe, bo družba hišnih ljubljenčkov v veliko pomoč.
Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.
Kaj je čustvena praznina?
Ne čutim ničesar; ne veselja, ne žalosti, še jeze ne. Kot da bi bil v sebi prazen in občutek je neznosen, so pogosta pričevanja oseb, ki izkušajo čustveno praznino. Gre za stanje otopelosti, v katerem ne izražamo čustev in imamo občutek, da ne čutimo ničesar. V nadaljevanju preverite, zakaj do tega pride, kako takšno stanje preprečiti in tudi kako se z njim spoprijeti.
Kako pomembna je samota za duševno zdravje?
Ljudje smo družbena bitja – raziskave so celo pokazale, da so socialne povezave bistvenega pomena za našo čustveno in telesno zdravje. Vendar pa ima tudi čas, ki ga preživimo sami s seboj, ključno vlogo pri naši osebni rasti in duševnem zdravju.
Mejna osebnostna motnja: Kako jo prepoznati in kako se zdravi?
Mejna osebnostna motnja se nanaša na občutek in vedenje, ki se osebi, ki ju doživlja, zdita primerna in upravičena, čeprav so ravno ti občutki in vedenje tisti, ki povzročajo težave v življenju bolnika.
Kaj je čustveno prenajedanje?
Ne jemo vedno samo zato, da bi potešili lakoto, ampak lahko v hrani vidimo tudi možnost za lajšanje negativnih čustvenih stanj, tolažbo, nagrado in razbremenitev od stresa. V psihologiji je znano, da so hrana in čustva močno povezani, kar se lahko kaže tudi v obliki raznovrstnih motenj hranjenja. A tokrat postavljamo v ospredje predvsem to, kako čustva vplivajo na prekomerno težo, ter razliko med čustveno in fizično lakoto.
So decembrski prazniki tudi za vas vir bolečine in stisk?
December je kot zadnji mesec v letu povezan s simboličnimi zaključki vseh vrst, ki jih radi obeležujemo z decembrskimi praznovanji, obdarovanji in druženjem z najbližjimi. A mesec ima tudi svojo temno plat, ki se največkrat kaže v različnih čustvenih stiskah. Osamljenost, finančne težave, nerazrešeni vzorci iz izvorne družine, pomanjkanje družabnih stikov in konflikti v partnerstvu so le nekateri od razlogov, zakaj decembra na površje priplavajo tudi težka občutja in trpljenje.
Kaj lahko storite, če ne veste, kdo ste?
Medtem ko imajo nekateri zelo močan občutek, kdo so in kaj si želijo, drugi ne vedo, zakaj in kako. Občutek negotovosti, kdo smo in kaj si želimo, lahko velikokrat vodi do spreminjajočega se občutka identitete. Kaj nam lahko pomaga pri iskanju naše resnične narave?
Vas kdaj spreleti misel: 'Kaj je narobe z mano?'
Ob takšnih in drugačnih čustvih ter občutij, ki so velikokrat posledica preobremenjenosti ali pa različnih življenjskih okoliščinah, skorajda ni človeka, ki ga ne bi vsaj občasno spreletela misel, 'kaj je narobe z mano?'.
''Stigmatizacija težav v duševnem zdravju je še vedno prevelika''
Kakšne so razmere na področju duševnega zdravja mladih v času trenutne epidemije in v povezavi z njo? V medijih lahko poslušamo o vplivih na ekonomijo in na splošno na ves sistem, premalo poudarka pa dajemo svojemu splošnemu duševnemu zdravju predvsem duševnemu zdravju mladih, za katere so trenutne razmere vse prej kot lahke.
Ko se ti zdi, da nimaš nikogar in se nihče ne zmeni zate ... Kako se spoprijeti z občutki osamljenosti?
Ta občutek naj bi se vse pogosteje pojavljal pri mlajši populaciji. Kaj lahko narediš sam, kdaj je dobro, da poiščeš pomoč, predvsem pa, česa se moraš zavedati?
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Se spopadate s poporodno depresijo? Niste sami
Najmanj ena do dve ženski od desetih po porodu postaneta depresivni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto po porodu zaradi hujše tesnobe in/ali depresije trpi 1.800 do 3.600 žensk. Po navadi se pojavi v prvih šestih mesecih po porodu, lahko pa tudi pozneje. Zavedati se moramo, da ženska v času nosečnosti in predvsem po porodu doživlja drastične spremembe, ki so fizične, še bolj pa psihične. Spremenijo se njeno telo, samopodoba, zdravstveno stanje, razmerje v partnerstvu, spolnost in potek kariere. Veliko dejavnikov je, ki lahko vplivajo na duševno stanje.
Nasveti za bolj kakovostno življenje v zrelih letih
Dejstvo je, da postaja osamljenost vse večja problematika današnjega časa. Zajema vse starostne skupine ljudi, med katerimi so še posebej ogroženi starostniki. Po upokojitvi se življenje močno prestrukturira, kar s seboj prinese tudi zmanjšanje socialnih stikov in posledično slabše psihofizično počutje. Predstavljamo nekaj koristnih ukrepov, ki pripomorejo h kakovostnemu in izpolnjujočemu življenju tudi v zrelih letih.
Soodvisni odnosi: Zakaj lepa dekleta ljubijo barabe?
Odnosi z drugimi so že od nekdaj kompleksni, prežeti z najrazličnejšimi čustvi, vzdušjem, doživljanjem in igrajo pomembno vlogo pri tem, kakšno bo naše življenje. Poznamo več vrst odnosov, ampak zagotovo je eden od najbolj »uničujočih« soodvisni odnos, v katerem bomo vedno znova podoživljali vso preteklo bolečino. Kako jo premagati?
Več kot deset let se borim s stisko in občutki osamljenosti
Pozdravljeni, na Vas se obračam z upanjem, da ste prvi korak do rešitve. Stara sem 38 let in že več kot 10 let se borim z stisko in občutkom osamljenosti. dvakrat sem pristala na antidepresivih, pa nimam občutka, da je to kaj pomagalo, saj sem se po opustitvi terapije prej ali slej vrnila na dno. Zadnjih nekaj let sem se trudila z pozitivnim pristopom, iskanjem svetlih točk, zakopala sem se v obveznosti in skrb za druge, ker sem mislila, da ne bo časa za samopomilovanje. Po 10 letih skrbi za dve obnemogli osebi, sem sedaj ostala sama. V manj kot 2 letih sem doživela 4 smrti v krogu mojih ljubih in zdaj ne gre več. Veliko iščem vzroke, analiziram vzorce, pa ne najdem odgovora zakaj se vračam. Sorodstvo se ves čas giblje v moji okolici, vendar me ''popravljajo'' bolj z kritiko in dokazovanjem sebe pred mano, kot pa da bi kdo res slišal. Po konkretnem premisleku sem ugotovila, da živim med ljudmi, pa brez realnih stikov z komer koli, dobro in varno se počutim samo ko sem sama, nimam več volje ne veselja do česar koli, čez dan se privlečem le z muko. Ob smrti bivšega pred nekaj dnevi sem spoznala, da že 21 let živim v razmerju, iz katerega je on odšel pred 11 leti (našel srečo in ustvaril družino, medtem ko sem jaz čakala na drobtinice, ki jih ni bilo). Želim si druge priložnosti za srečo, pa me je strah ljudi, bolečine; tudi ene dobre lastnosti na sebi več ne vidim, da bi se je lahko oprijela. Letos sem bila sprejeta na doktorski študij, sem upala da me bo to izvleklo, ker je bil moja velika želja, po tej zadnji smrti pa je tudi to zvodenelo. Prosim svetujte mi, kako bi se s vsem tem spopadla s tem, da ne bi bila rešitev spet začasna, ker se bojim, da sem ob vsakem povratku globje. Sem iz okolice Ptuja, če morda veste za koga, s komer bi se lahko pogovorila. Najlepša hvala, LP, Mateja
Življenjski izzivi in čustvene stiske študentov
Študentsko življenje je vse prevečkrat po krivici povezano samo z ležernim stilom življenja in zabavami. A to je tudi obdobje, ko se veliko število mladih sooči z večjimi prelomnicami, ki s seboj prinesejo težje čustvene stiske.
Znebite se bremen in 'smeti', ki vam ležijo na duši
Skoraj vsak od nas se je že znašel v stiski na različnih področjih življenja, a če je nismo prepoznali, se zato tudi nismo znali izviti iz njenega objema. Največkrat pravimo, da smo ali zaradi preobilice dela v službi ali natrpanega urnika doma, pod stresom, a v ozadju je veliko več, kar nam greni vsakdan, krha naše odnose, obremenjuje naše srce in um ter zato dolgoročno škoduje našemu zdravju. Nenehni občutki zaskrbljenosti, jeze, strahu, dvoma, hrepenenja, osamljenosti, manjvrednosti, odtujenosti in krivde niso tako nedolžni. Če se jih ne znebimo, se lahko razvijejo tesnoba, depresija, panični napadi, obsesivno-kompulzivne motnje, različne fobije, izgorelost in psihosomatske motnje (glavobol, migrena, bolečine v telesu, okvare notranjih organov, kožne bolezni, težave z rodili in sečili, bolečine v hrbtu, želodcu, motnje v delovanju ščitnice), a če jih znamo prepoznati in pravilno 'pospremiti' iz našega telesa, srca in misli, lahko bistveno izboljšamo kakovost našega življenja in odnosov ter z nasmehom na obrazu premagujemo vsakodnevne izzive.
Kako v odraslosti najti hobije zase?
Hobiji ali prostočasne aktivnosti so pomemben del našega življenja, saj omogočajo kakovostno preživet prosti čas. Ker je slednjega v današnjem tempu življenja vse manj, je koristno najti dejavnost, ki nas bo izpolnila, navdahnila z novimi idejami, nas razbremenila in osrečila. Kako sploh začeti in kje najti popolno aktivnost zase?
Ko poletje prebudi najtežja čustva
Poletni meseci niso vedno povezani z nestrpnim pričakovanjem prostih dni, potepanjem po drugih deželah in počitkom. Včasih že prvi brezskrbni dnevi, poletni utrip in občutno več prostega časa prebudijo težja čutenja. Razlogov je več, pomembno pa je, da se jim znamo upreti in poskrbeti za kakovostno preživet čas – sami ali v družbi najbližjih.
