obvladovanje stresa
Občutek cmoka v grlu: kdaj je kriv stres in kdaj gre za resen fizični problem
Občutek cmoka v grlu je eden tistih simptomov, ki ljudi spravi v tiho paniko. Ne boli, ne duši zares, a je stalno prisoten in moteč.
To, kar počnete vsako noč, lahko uničuje vaše zdravje
Ko govorimo o zdravju, pogosto pomislimo na prehrano, gibanje ali obvladovanje stresa čez dan. Toda Simon Brezovar, psiholog in doktor znanosti s področja eksperimentalne psihologije, opozarja, da je spanec temelj, na katerem gradimo tako telesno kot duševno zdravje.
Telesni simptomi anksioznosti, ki jih pogosto zamenjate za bolezen
Anksioznost ni vedno samo čustveno stanje; pogosto se kaže tudi s telesnimi simptomi, ki jih posamezniki napačno pripisujejo resnim fizičnim boleznim. Razumevanje teh signalov je ključno za pravočasno prepoznavanje in obvladovanje anksioznosti.
December brez antibiotikov: pametni preventivni ukrepi za zdravo zimo
Zimski meseci prinašajo povečano obremenitev imunskega sistema, več časa preživimo v zaprtih prostorih, virusi pa se širijo hitreje.
Ste samo utrujeni ali že izgorevate?
Z današnjim tempom življenja in nenehnim pritiskom tako v službi kot doma je pogosto težko ločiti med običajno utrujenostjo in zgodnjimi znaki izgorelosti.
Kako se soočiti s stresom pred prazniki?
Praznični december je pogosto predstavljen kot čas topline, druženja in veselja. A številni strokovnjaki opozarjajo, da je to tudi obdobje, ko se raven stresa močno poveča.
Hormonske spremembe po 35. letu: kako jih obvladati?
Ko pomislimo na menopavzo, si jo pogosto predstavljamo kot nekaj, kar se zgodi po petdesetem letu, z občasnimi vročinskimi oblivi, nihanjem razpoloženja in s koncem menstruacije. A resnica je, da se hormonske spremembe začnejo veliko prej. Že med 35. in 45. letom se lahko telo povsem potiho pripravlja na menopavzo.
ADHD in tesnoba: Razlikovanje in diagnostični izzivi
Če se spopadate z nemirom, težavami s koncentracijo in spanjem, ste morda pod vplivom ADHD ali tesnobe – ali obeh.
Zakaj se nekateri pogosteje prehladijo? Dejavniki, ki jih pogosto spregledamo
Prehlad je ena najpogostejših okužb dihal, ki jo povzročajo različni virusi, predvsem rinovirusi.
Daljše in vitalnejše življenje: navade, ki dokazano podaljšujejo življenje
Če bi obstajala ena sama formula za dolgo življenje, bi jo že vsi poznali.
Tako lahko poskrbite za črevesje in imunski sistem v hladnih mesecih
V hladnejših mesecih se naš imunski sistem pogosto znajde pod večjim pritiskom. Manj gibanja, več zaprtih prostorov in spremembe v prehrani lahko negativno vplivajo na zdravje črevesja, ki je tesno povezano z imunskim odzivom.
Možganska megla: vzroki in naravne rešitve za boljši fokus
Možganska megla ni bolezen, ampak skupek simptomov, ki vplivajo na spomin, koncentracijo in mentalno jasnost.
Tiha bolezen, ki ogroža srce, možgane in življenje
Ateroskleroza je kronična, napredujoča bolezen arterij, ki pogosto ostane neopažena, dokler ne povzroči resnih zapletov, kot so srčni infarkt, možganska kap ali periferna arterijska bolezen.
Menopavza in libido: zakaj se spremeni in kako ga spodbuditi
Menopavza je naraven biološki proces, ki prinaša številne telesne in čustvene spremembe. Med najpogostejšimi, a pogosto spregledanimi, je upad libida.
Kako menopavza vpliva na srce in ožilje?
Menopavza je naraven biološki proces, ki prinaša številne hormonske spremembe. Med najpomembnejšimi, a pogosto spregledanimi posledicami menopavze je povečano tveganje za srčno-žilne bolezni.
Vam nenadoma pade energija? Je to nevarno?
Občutek nenadne utrujenosti sredi dneva je pogost pojav, ki lahko vpliva na produktivnost, razpoloženje in splošno počutje.
Naravne rešitve za menopavzo: prehrana, vadba in življenjski slog za lajšanje simptomov
Menopavza je naraven prehod v življenju ženske, ki prinaša hormonske spremembe in s tem vrsto telesnih in čustvenih simptomov.
Izgorelost in kronična utrujenost: zakaj ste vedno utrujeni, čeprav spite dovolj
Izgorelost je stanje globoke izčrpanosti, ki izvira iz dolgotrajnega stresa. Za razliko od navadne utrujenosti, ki jo blaži počitek, izgorelost vodi do pomanjkanja motivacije in smisla ter zahteva strokovno pomoč in spremembe v življenjskem slogu.
Ne boste verjeli, kako hitro se izboljša počutje, če to naredite med delom
Mnogi med nami preživimo dolge ure na delovnem mestu v sedečem položaju za mizo, strmimo v zaslone in se čez celoten delovni dan le minimalno gibamo. A sedenje se ne konča s koncem delovnika. Pogosto sedimo tudi med vožnjo na delo in z dela, med obroki, ob branju ali gledanju televizije. Čeprav se ta sedeči način življenja morda zdi neškodljiv, lahko dolgotrajno sedenje in neaktivnost prispevata k številnim zdravstvenim težavam.
Lahko preprečimo drugi srčni napad? Raziskave razkrivajo, kaj nam lahko pomaga
Po srčnem infarktu je ključnega pomena poskrbeti za svoje srce. Nova raziskava kaže, da že zamenjava le 30 minut sedenja z lahkotno aktivnostjo, kot je hoja ali opravila po hiši, lahko zmanjša tveganje za ponovni srčni napad za kar 50 %. Tudi spanje in srčna rehabilitacija imata pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja srca.
Hipohondrija: Kdaj skrb za zdravje postane pretirana?
Skrb za zdravje je koristna in potrebna – a pri nekaterih ljudeh lahko preraste v vsakodnevno obsesijo, strah in nenehno iskanje znakov bolezni. Hipohondrija, danes uradno opredeljena kot anksiozna motnja zaradi zdravstvenih skrbi, se pogosto razvije neopazno in je marsikdaj spregledana, tudi pri sicer racionalnih in samoreflektivnih posameznikih.
Prepoznajte znake psihične stabilnosti za boljše počutje
Duševno zdravje je temelj življenjske kakovosti. Ne gre zgolj za odsotnost duševnih motenj, temveč za sposobnost uravnavanja čustev, jasnega mišljenja, obvladovanja stresa in ohranjanja odnosa s samim seboj ter drugimi. Psihološka stabilnost se kaže v številnih vsakodnevnih odzivih in občutkih – in ko vse deluje usklajeno, to ni naključje, ampak rezultat notranjega ravnovesja.
Načini, kako ohraniti kognitivno zdravje po 40. letu
Po 40. letu se začnejo v možganih dogajati subtilne, a pomembne spremembe. Čeprav se z leti kopičijo izkušnje in modrost, se lahko kognitivna agilnost postopoma zmanjšuje.
Naravni načini za znižanje kortizola in obvladovanje stresa
Kortizol, znan kot stresni hormon, je ključen za preživetje, saj omogoča telesu odziv na nevarnost. Vendar pa lahko dolgotrajno povišane ravni kortizola povzročijo resne zdravstvene težave, vključno z oslabljenim imunskim sistemom, motnjami spanja, povečanjem telesne mase, depresijo in srčno-žilnimi boleznimi.
Zakaj je pomembno okrepiti imunski sistem?
Sezona prehladov prinaša več virusov v obtoku, manj sončne svetlobe, več časa, preživetega v zaprtih prostorih, pogosto stres in bolj neurejen ritem dneva. Imunski sistem se ne obnaša sam po sebi – odzivnost je odvisna od številnih dejavnikov: prehrane, spanja, gibanja, stresa in prehranskih pomanjkljivosti.
Naravni protimikrobni ščiti: Kaj resnično deluje v jesenskem času
Jesenski čas prinaša več kot le spremembo barv v naravi – z nižjimi temperaturami, večjo zračno vlago in krajšimi dnevi se poveča tudi pojavnost okužb dihal, virusnih obolenj in sezonskih vnetij.
Stres ni le v glavi – ogroža vaše srce, prebavo in imunski sistem
Stres je neizogiben del sodobnega življenja. Čeprav je kratkotrajni stres lahko koristen – saj spodbuja budnost, odzivnost in prilagodljivost – pa dolgotrajna izpostavljenost stresnim dejavnikom povzroča resne fiziološke spremembe, ki lahko oslabijo imunski sistem in povečajo dovzetnost za bolezni.
Kaj resnično vemo o imunskem sistemu? Razbijamo 5 najpogostejših mitov
Imunski sistem je zapletena mreža celic, tkiv in organov, ki nas ščiti pred boleznimi. A kljub njegovi ključni vlogi se o njem pogosto širijo napačne informacije.
Sezonske okužbe: katere bolezni se najpogosteje pojavijo septembra in kako jih preprečiti
September je mesec prehodov – z njim se konča poletna brezskrbnost in začne obdobje večje izpostavljenosti virusom.
Črevesje je ključ do močnega imunskega sistema
Ste vedeli, da se skoraj 80 % celic našega imunskega sistema nahaja v črevesju? Črevesje je veliko več kot organ za prebavo hrane, pomembno vpliva tudi na naš imunski sistem, ki je v prehodnih obdobjih še posebej izpostavljen.
