odmori
Razumevanje vpliva učnih pritiskov na duševno zdravje otrok
Učno okolje danes ni več le prostor za pridobivanje znanja, ampak tudi prostor, kjer se mnogi otroci in mladostniki srečujejo z različnimi duševnimi izzivi. Povečani učni pritiski, pričakovanja učiteljev, staršev in vrstnikov so glavni dejavnik, ki vpliva na duševno zdravje mladih. Kot poroča Verywellhealth, pretiran stres zaradi šolskih nalog, testov in izpitov lahko privede do tesnobe, depresije in drugih duševnih težav.
5 načinov, kako ohraniti motivacijo za učenje med pripravami na maturo
Priprave na maturo so lahko zelo stresne, vendar je ohranjanje motivacije ključnega pomena za uspeh. Tukaj je nekaj strategij, ki ti lahko pomagajo, da ostaneš osredotočen/a in motiviran/a med pripravami.
Vse, kar morate vedeti o kemoterapiji
Kemoterapija je vrsta zdravljenja, pri katerem se uporabljajo zdravila, ki ubijejo rakave celice, ki se hitro delijo. S kemoterapijo onkologi preprečujejo takšnim celicam nadaljnjo rast in ustvarjanje novih celic.
10 nasvetov za ohranjanje telesne in duševne energije skozi ves dan
Dnevi so lahko dolgi in naporni, še posebej, če nas utrujenost ujame sredi delovnika ali med pomembnimi opravili. Ohranjanje energije, tako telesne kot duševne, je ključnega pomena za produktivnost, dobro počutje in dolgoročno zdravje.
Zdravi načini za povečanje energije brez kofeina
Ko občutite pomanjkanje energije, je morda prva misel skodelica kave ali energijska pijača. A kofein ni edina rešitev za dvig energije. Obstajajo naravne in zdrave strategije, ki lahko izboljšajo vaše počutje, povečajo storilnost in dolgoročno podprejo vaše zdravje.
Zakaj ste utrujeni in brez fokusa?
Ali se vam zdi, da težko obdržite pozornost, se spomnite informacij ali opravite naloge z zbranostjo, ki ste jo imeli nekoč? Možganska megla in oslabljena koncentracija postajata vse pogostejši težavi, s katerima se soočajo tako mlajši kot starejši. Vzroki so lahko različni, od stresa in življenjskega sloga do zdravstvenih težav.
Šolske obveznosti in druženje: Kako združiti to dvoje, ne da bi izgubil/-a živce?
Šolsko leto prinaša vrsto obveznosti, ki se lahko hitro naberejo in postanejo preobremenjujoče. Zelo težko je usklajevati učenje, naloge, izpite ter družabno življenje, ki je prav tako pomembno za tvoje duševno zdravje in socialno povezanost. Kako torej najti ravnotežje med šolskimi obveznostmi in druženjem, ne da bi izgubil/-a živce?
Zdravi prigrizki, ki jih lahko odnesete v službo
Zdrava prehrana je ključnega pomena za osebno zdravje posameznika in tudi za uspešnost podjetij. V povprečju zaposleni preživijo vsaj tretjino svojega življenja na delovnem mestu, zato ima to okolje velik vpliv. Čeprav večina delodajalcev prepozna vrednost uravnotežene prehrane in aktivnega načina življenja, se mnogi ne zavedajo, kako pomembno je, da te navade spodbudijo tudi na delovnem mestu.
Tako lahko zmanjšate število bolniških odsotnosti
Sodobna tehnologija in moderen način življenja sta nas pripeljala do tega, da vedno več časa preživimo sede, za pisalno mizo, v avtomobilu ali na domačem kavču. Sedeči način življenja je povezan z vrsto zdravstvenih težav, ki se odražajo v pogostejših bolečinah, slabšem počutju in povečani možnosti za razvoj resnih bolezni.
To se zgodi z ljudmi, ki preveč sedijo
V sodobnem času večino dneva preživimo v sedečem položaju. Moderen življenski slog, ki ga zaznamujeta dolgotrajno sedenje in pomanjkanje fizične aktivnosti, s seboj prinaša negativne posledice za naše fizično zdravje.
Kako ustvariti 'popolno' rutino učenja?
Ustvarjanje popolne rutine učenja je ključ do učinkovitega in dolgotrajnega pridobivanja znanja. Redna in strukturirana rutina vam omogoča, da bolje izkoristite čas, ohranjate motivacijo in izboljšate svoje rezultate. Toda kako to doseči?
Kako ohranjati ravnovesje med šolo, družbo in hobiji?
Najstniška leta so čas raziskovanja, učenja in razvoja, vendar lahko hkrati predstavljajo tudi izziv pri ohranjanju ravnovesja med šolo, prostim časom in socialnim življenjem.
Ste vedeli, da imajo hobiji tudi zdravstvene koristi?
Hobiji nam omogočijo, da se vključimo v dejavnosti, v katerih radi uživamo, in nas razbremenijo stresa v vsakdanjem življenju. Zelo pogosto smo po stresnem dnevu ali tednu, v službi ali v zasebnem življenju veseli, da lahko predamo tisto uro ali dve svojemu hobiju. Pa ste vedeli, da imajo, ne glede na to, kakšni in kateri so, tudi zdravstvene koristi?
Kako se lahko soočiš s pritiskom v šoli?
Imaš občutek, da se ti je preveč nabralo? Da ne zmoreš? Vsi se občasno soočamo s takšnimi občutki. Pomembno je, da se z njimi naučiš soočati. Poglejmo si, kako.
Zakaj bolijo oči?
Kako in zakaj lahko bolijo oči? Kako si lahko pomagamo in kdaj je morda boljše, da poiščemo strokovno pomoč pri okulistu?
Zakaj se pojavijo bolečine v vratu?
Bolečine v vratu so v sodobnem življenju vedno bolj pogoste. Strokovno jim pravimo cervikalgija. Lahko trajajo od nekaj dni do nekaj let, odvisno od vzroka. Najpogostejši vzroki so fizična obremenitev, slaba drža, duševni stres, osteoartritis, spinalna stenoza, hernija diska in druga zdravstvena stanja.
Simptom, ki ga ne smete spregledati
Burzitis je boleče stanje, ki prizadene majhne, s tekočino napolnjene vrečke, imenovane burze. Najpogostejše lokacije pojavljanja so ramena, komolci, kolki, gležnji in kolena.
Stroka izdala priporočila za varnost pri čiščenju po poplavah
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Inšpektorat Republike Slovenije za delo so izdali priporočila in ključne točke za zaščito in varnost pri čiščenju po poplavah. Ker je bilo v zadnjih dneh zabeleženih že nekaj nesreč pri odpravljanju posledic poplav, so priporočila toliko bolj pomembna s preventivnega vidika preprečevanja poškodb. Zaščitite sebe in druge!
To so simptomi sindroma suhih oči
Sodoben življenjski slog temelji na digitalizaciji. Na vsakem koraku smo izpostavljeni zaslonom, gledanje v katere pa sčasoma mnogim postane mučno, saj začnejo čutiti vsiljivo praskanje in zbadanje, kot bi imeli v očesu tujek, ki ga ni mogoče odstraniti. Oči lahko postanejo pekoče, pordele in otekle, vid lahko nenadoma postane moten in meglen. V kolikor tudi pri sebi opažate podobne simptome, ki postanejo še bolj izraziti v zakajenih in ogrevanih prostorih ter na vetru in izraziti svetlobi, potem najbrž ne gre zgolj za klasično utrujenost – zelo verjetno imate sindrom suhih oči.
Se ne moreš skoncentrirati, ko se učiš? 9 načinov, ki ti bodo pomagali, da ne izgubiš koncentracije
Včasih se preprosto zgodi, da imamo glavo prepolno vsega, predvsem informacij in stvari, ki se nam dogajajo v življenju, zato se le s težavo osredotočimo in spravimo k učenju, ko je to potrebno. Danes ti zato predstavljamo nasvete, kako se boš lažje skoncentriral.
V primežu toksične produktivnosti, ki je pot do izgorelosti
V preteklosti se je izraz toksična produktivnost uporabljal predvsem v povezavi z deloholizmom – torej z ljudmi, ki svoje delo uporabljajo ali bolje rečeno zlorabljajo za bežanje pred seboj. V današnjem času se toksična produktivnost nanaša na osebe, ki delajo prek svojih dolžnosti ali celo zmogljivosti. Pojav je postal še toliko bolj opazen v času pandemije, saj so pri delu od doma meje med delom in zasebnim življenjem postale precej zabrisane.
Vadba doma, na prostem ali v telovadnici? To so razlike
Na žalost se še vedno borimo z virusom, ki nam je v zadnjem letu precej spremenil življenje. Vsi govorijo o tem, kako lahko zaščitimo druge, predvsem s splošnimi priporočili, premalo pa poudarjamo, kaj moramo storiti, če želimo trajno in na dolgi rok izboljšati svojo imunost. Pri tem ne govorimo samo o higieni, temveč tudi o gibanju!
Kakšna je resnica o zloglasnem glutenu?
Obstaja celiakija. Avtoimunska bolezen, ki prizadene celo telo, je pa posledica preobčutljivosti na gluten. Bolniki se morajo celo življenje držati stroge brezglutenske diete. "A če celiakije nimate, vam odrekanje glutenu najverjetneje ne koristi," pravi prehranska strokovnjakinja Mojca Cepuš. Zakaj je torej gluten postal nekaj, česar se mnogi bojijo tako kot nasičenih maščob in sladkorja?
Preprosta navada, ki zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt
Da ni nikoli prepozno, kaže zadnja raziskava britanskih strokovnjakov, ki je pokazala, da četudi ste bili vse življenje nekativni, lahko z zmerno vadbo v srednjem življenjskem obdobju močno zmanjšate tveganje za bolezni srca in ožilja in za prezgodnjo smrt.
Prepih
Pozdravljeni, pred dvema mesecema in pol sem v službi dobila novo pisarno s strešnim oknom tik nad mojim vratom. Poleti je bilo okno večkrat odprto in mi je pihalo za vrat. Mesec dni za tem so se mi o...
Agresiven otrok
Pozdravljeni! Moj sin je star 8 let. V šoli nima učnih težav, ima veliko prijateljev tako v šoli kot tudi izven nje, težava pa je v tem, da občasno postane zelo napadalen. Do tega prihaja v glavnem l...
Preprosta vaja, ki okrepi kosti
Ta preprosta vaja je skakanje. Če bi jo izvajali le šest minut na teden, bi bilo to zelo dobro za zdravje naših kosti, saj bi jih okrepilo. S tem bi zmanjšali tveganje za osteoporozo. Bolezen, pri kateri kosti postajajo vse bolj porozne, dokler se nenadoma ne zlomijo, ne da bi padli, se udarili …
Razkrila 7 preprostih korakov, s katerimi lahko preoblikujete svoje telo
Ste si za novo leto obljubili, da boste v tem letu izgubili odvečne kilograme? Nekateri že nekje sredi januarja obupajo, a ni treba, da je tako. Osebna trenerka Camilla Akerberg je podala 7 nasvetov, kako preoblikovati svoje telo v letu 2019. Razkrila je tudi prehrano, na katero prisega, in način vadbe.
Nikoli ne najdete svojih ključev? Ne bi verjeli, kaj pomaga
Samo 10 minut lahke vadbe na dan lahko v trenutku izboljša vaš spomin in sposobnosti za organizacijo. Danes že vemo, da telovadba na dolgi rok izboljša delovanje naših možganov, saj sproža razvoj novih možganskih celic. A nova raziskava kalifornijskih in japonskih znanstvenikov je razkrila, kako še hitreje pridemo do pozitivnih učinkov na možgane.
Le tretjina otrok se dovolj giblje
Še vedno smo priča epidemiji prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih in mladostnikih, čeprav se v nekaterih starostnih skupinah in z nekaterimi razlikami po spolu umirja. Raziskava Društva za zdravje srca in ožilja je pokazala, da je samo tretjina naših otrok redno telesno aktivnih.
