odnos samim s seboj
10 znakov, da imaš dober odnos sam s seboj
Dober odnos s samim seboj je ključnega pomena za tvoje duševno zdravje, samozavest in splošno zadovoljstvo v življenju. Ko se naučiš sprejeti in ceniti samega sebe, postaneš bolj odporen na stres, lažje premaguješ izzive in gradiš boljše odnose z drugimi. Toda kako veš, ali imaš dober odnos sam s seboj?
Spanje brez oblačil ima številne koristi
Če še ne spite goli, je morda čas, da poskusite. Portal webmb je razkril, kako lahko spanje brez oblačil pomaga zmanjšati stres in vam lahko celo pomaga shujšati! Poglejmo si nekaj zdravstvenih koristi spanja brez oblačil.
'Življenje sem vedno dojemala kot veliko darilo'
Tanjo Žagar vsi poznamo kot energično, vedno pozitivno in nasmejano pevko, pianistko in učiteljico glasbe. Z njo sem se v luči Rožnatega oktobra pogovarjala o njeni nedavni diagnozi, kako jo je le-ta, če jo je, spremenila, zaupala pa mi je tudi, kdo ji je in ji predstavlja največjo oporo.
Mateja Kunc: Trdno sem prepričana, da se življenje ne odvija naključno
Kaj sta vedska astrologija ali djotiš? Kako nam lahko pomaga pri osebni rasti in osebnem napredku? O tem smo se pogovarjali z Matejo Kunc, učiteljico djotiša in utemeljiteljico življenjeslovja, po poklicu diplomirano ekonomistko, po duši, kot pravi sebi, raziskovalko življenja.
10 znakov, da ste v zdravem odnosu s seboj
Če bi vam rekli, da naštejete vse ljudi, ki jih imate radi, koliko časa bi trajalo, da bi omenili tudi sebe?
'Ženske postanemo s staranjem nezaželene, moški pa šarmantni, četudi smrdijo'
Pevka Nina Badrić je komentirala današnja merila lepote. Verjame, da so današnja mlada dekleta pod izjemnim pritiskom plastičnih operacij zaradi standardov na Instagramu.
Znaki, da nimate dobrega odnosa sami s seboj
Velikokrat govorimo o tem, kako lahko prepoznamo znake toksičnega odnosa bodisi s partnerjem ali prijateljem. Premalokrat pa govorimo o toksičnem odnosu, ki ga imamo lahko sami do sebe.
7 potencialnih razlogov, zakaj niste zadovoljni s svojim življenjem
Življenje ima svoje vzpone in padce, za slednje pa vemo, da so nekoliko neprijetni. Večina ljudi se vsaj enkrat v življenju počuti zmedeno, negotovo in nezadovoljno s svojim življenjem ali samim s sabo, a za določene stvari smo, če si priznamo ali ne, odgovorni tudi sami.
Vas kdaj spreleti misel: 'Kaj je narobe z mano?'
Ob takšnih in drugačnih čustvih ter občutij, ki so velikokrat posledica preobremenjenosti ali pa različnih življenjskih okoliščinah, skorajda ni človeka, ki ga ne bi vsaj občasno spreletela misel, 'kaj je narobe z mano?'.
Kaj je senčna plat naše osebnosti in kako jo lahko sprejmemo?
V jungovski psihologiji je senca (znana tudi kot id, senčni vidik ali senčni arhetip) bodisi nezavedni vidik osebnosti, ki ga zavestni ego v sebi ne prepozna, bodisi ga noče sprejeti in ga celo zavrača.
Že poznate obsesivno-kompulzivno motnjo?
Obsesivno-kompulzivno motnjo zaznamujejo obsesije in kompulzivna dejanja. Pomembno je vedeti, da se razlikuje od obsesivno-kompulzivne osebnostne motnje, pri čemer je ime slednje nekoliko neposrečeno, saj je ne zaznamujejo ne obsesije ne kompulzivna dejanja.
Kako preko čuječnosti vzpostaviti stik s samim seboj?
Stres v življenju je neizogiben in zdi se, da ga je čedalje več. Ljudje s polnimi urniki moramo biti neprestano aktivni in dostopni. Vse to pa vpliva na naše duhovno stanje in duševno zdravje. Ko se začnemo odmikati od narave, se pravzaprav odmikamo sami od sebe. Kako znova vzpostaviti stik s seboj in kakšne tehnike pri tem uporabiti, nam je svetovala Anja Kurent, BA.Pth spec. sist. družinske psihoterapije.
Jeza močno vpliva na naše zdravje in kakovost življenja
Vsaka minuta jeze nam ukrade 60 sekund sreče, pravi misel Ralpha Emersona. Ste kdaj razmišljali, kolikokrat in na kakšen način je jeza prisotna v vašem življenju? Ste med tistimi, ki se venomer jezijo ali med onimi, ki jih le redko katera stvar vrže iz tira? Če spadate med prve, je pomembno jezo ozavestiti, najti načine, kako se z njo spoprijeti in jo predelati. Jeza namreč močno vpliva na naše zdravje in kakovost življenja nasploh.
'Zaslepljena slika o drugih nas lahko pahne v obup.'
Prepogosto in predolgo poseganje po elektroniki v največ primerih prizadene otroke in mladostnike. Poleg doseganja slabših ocen v šoli lahko privede prekomerno uporabljanje elektronskih naprav do razvoja motnje v pozornosti skupaj s hiperaktivnostjo.
Znebite se bremen in 'smeti', ki vam ležijo na duši
Skoraj vsak od nas se je že znašel v stiski na različnih področjih življenja, a če je nismo prepoznali, se zato tudi nismo znali izviti iz njenega objema. Največkrat pravimo, da smo ali zaradi preobilice dela v službi ali natrpanega urnika doma, pod stresom, a v ozadju je veliko več, kar nam greni vsakdan, krha naše odnose, obremenjuje naše srce in um ter zato dolgoročno škoduje našemu zdravju. Nenehni občutki zaskrbljenosti, jeze, strahu, dvoma, hrepenenja, osamljenosti, manjvrednosti, odtujenosti in krivde niso tako nedolžni. Če se jih ne znebimo, se lahko razvijejo tesnoba, depresija, panični napadi, obsesivno-kompulzivne motnje, različne fobije, izgorelost in psihosomatske motnje (glavobol, migrena, bolečine v telesu, okvare notranjih organov, kožne bolezni, težave z rodili in sečili, bolečine v hrbtu, želodcu, motnje v delovanju ščitnice), a če jih znamo prepoznati in pravilno 'pospremiti' iz našega telesa, srca in misli, lahko bistveno izboljšamo kakovost našega življenja in odnosov ter z nasmehom na obrazu premagujemo vsakodnevne izzive.
Čas je, da sebe postavite na prvo mesto
Tako za telesno kot za duševno zdravje je izjemnega pomena, da znamo prisluhniti sebi in svojim potrebam ter da si na različnih področjih v življenju postavimo prioritete. To pomeni, da se moramo naučiti reči NE, kadar nečesa ne zmoremo, da znamo presoditi, kdaj se upreti določeni razvadi, ki nam tako ali drugače škoduje, da ne vztrajamo v odnosih, ki nas ne osrečujejo in da pravočasno poiščemo pomoč, ko nas telo opozori, da nekaj ni v redu. Če ne znamo ali se bojimo reči NE, s tem sporočamo, da so nam drugi pomembnejši od nas samih, nam potrdi tudi psihologinja dr. Eva Boštjančič.
Občutki ob samozadovoljevanju partnerja
Pozdravljeni! S fantom sva skupaj 4 leta, imava otroka. Do nedavnega je bilo z najinim odnosom vse v najlepšem redu, pred slabim letom pa sem sem naletela na neprijetno presenečenje. Namreč zasledila ...
Alkohol v zvezi
Pozdravljeni! Zanima me kako se obnašati s partnerjem. Ali sem jaz res toliko občutljiva na njegova dejanja (moji starši so ločeni - oče alkoholik), ali je on res potrben pomoči. Star je 36 let, jaz...
Česa v zdravem razmerju ne smemo početi?
Globoka povezanost, sočutje, sklepanje kompromisov in spoštovanje so le nekatere od bistvenih sestavin v receptu za osrečujoč partnerski odnos. A ob (pre)hitrem tempu življenja, zgodovini slabih izkušenj in ponavljajočih se vzorcih se vse našteto zdi že prava misija nemogoče, vsekakor pa velik izziv za vsakogar med nami.
Psihoterapevtka Veronika Podgoršek o ljubosumju!
Ko ljubosumja v partnerstvu ni več, je to lahko znak, da v odnosu ni več topline in ljubezni. Manjše ljubosumje je tako priporočljivo in je del zdravega odnosa. A če je ljubosumje pretirano, neutemeljeno in iracionalno, lahko celo uniči odnos. Več o tem nam je v pogovoru zaupala psihoterapevtka dr. Veronika Podgoršek.
Ste pretirano ljubosumni?
Ljubosumje je nekaj, kar lahko močno načne temelje zveze. Kako vemo, da je naše ljubosumje upravičeno ali pa le pretiravamo, je zanimalo eno izmed naših bralk. Na vprašanje ji je odgovorila strokovnjakinja za družinsko problematiko mag. Dragica Marta Sternad.
Okrepite si samopodobo
Skok v kopalke pogosto pomeni tudi test naše samopodobe. Če je ta pozitivna, bomo znali sprejeti kakšen odvečen kilogramček in uživati v radostih poletja, če je negativna, se lahko zgodi, da bo obisk plaže pravi boj z uničujočimi mislimi.
Imate mejno osebnostno motnjo?
Mejna osebnostna motnja ni bolezen, je pa stanje, ki močno vpliva na življenje posameznika, saj zaradi nje težko ohranja normalne odnose do partnerja, bližnjih in sebe. Prav zato je potrebno zdravljenje s psihoterapijo.
142 kg težak najstnik z močno voljo uresničil sanje
Jamil Macias je nosil daleč največjo konfekcijsko številko v celotni bejzbol ekipi. Prijatelji so ga imenovali 'medvedek' in navadil se je, da je eden najdebelejših otrok. V sedmem razredu pa se je zaradi njegove telesne teže vse spremenilo.
Izkoristite konec zveze za osebno rast!
Če kaj vemo o koncih zveze, potem je to to, da bo ponovno postavljanje na noge dolgo in težko. Vendar to ne drži! Konec zveze je lahko za vas pozitivno dejanje, od katerega lahko imate ogromno koristi!
Novoletne zaobljube: razočaranje ali uresničen cilj?
Prednovoletni čas je čas postavljanja novoletnih zaobljub, te pa velikokrat presegajo naše sposobnosti, da bi jih uresničili, zaradi česar mnogokrat sledi razočaranje. Kakšne naj bodo torej zaobljube, da ne bomo razočarani?
Motnje hranjenja so klic na pomoč!
Uživanje hrane naj bi bil eden od užitkov v življenju, a je zaradi sporočil o hrani in telesni teži, ki jih prejemamo, za mnoge prava muka. Motnje hranjenja so klic na pomoč in so posledica čustvene stiske. Od kod prihaja pritisk, da moramo biti vitki in popolni? Odgovore smo poiskali pri mag. Dragici Sternad, ki se ukvarja z motnjami hranjenja.
Ste tudi vi obsedeni z zdravo prehrano?
Ortoreksija ali obsedenost z zdravo prehrano je glavna značilnost novejše motnje prehranjevanja. Poplava informacij o tem, kaj je zdravo in kaj ne, je pomagala ustvariti ljudi, ki so obsedeni z vsem, kar je zdravo. Tudi pri tej motnji, kot pravi sociologinja Dragica Sternad, gre za boj s samim seboj.
