odzivi
Pogosto stanje, ki ima lahko resne posledice za naše zdravje
Stres je neizogiben del življenja, s katerim se srečujemo vsi. Če traja dlje časa, se lahko neopazno prenese tudi na naše bližnje. V tem članku bomo raziskali njegov vpliv na odnose ter načine, kako ga učinkoviteje obvladovati.
Tudi vi delate napako, ki povzroča raka in kap?
Če premalo spimo, imamo za 70 odstotkov manj celic, ki v našem telesu ubijajo raka. Pomankanje spanja so študije že povezale s pojavom raka želodca, prostate in dojk. Odrasli, ki spijo manj kot šest ur, pa naj bi imeli za 200 odstotkov večje tveganje za srčno ali možgansko kap. Spanje ni izbira, opozarja nevzroznanstvenik.
Spoprijemanje s fizičnimi odzivi žalovanja
Žalovanje je kompleksen pojem, pri katerem se prepletajo številna čustva, številni odzivi, navsezadnje pa pri njem ljudje potrebujemo različno dolgo časa, da se sprijaznimo z dejstvom, da ljubljene osebe ni več z nami.
Tako misli vplivajo na imunski sistem
Psihonevroimunologija je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki preučuje, kako duševno stanje, živčni sistem in imunski sistem medsebojno vplivajo in tvorijo kompleksne povezave, ki vplivajo na naše zdravje.
Lahko zaradi preskakovanja večerje shujšate?
Ideja o preskakovanju večerje kot načinu za hujšanje je priljubljena, saj mnogi verjamejo, da zmanjšanje vnosa kalorij pozno zvečer vodi do izgube telesne teže. Vendar je učinkovitost te metode odvisna od različnih dejavnikov, kot so vaše prehranjevalne navade, življenjski slog in presnova. Da bi razumeli, ali preskakovanje večerje res pomaga pri hujšanju, moramo pogledati učinke na telo, prednosti in morebitne slabosti te prakse.
''Že zgodaj v odraščanju mi je postalo jasno, da ne morem živeti po pričakovanjih družbe''
Transspolne osebe so posamezniki, ki se ne identificirajo s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu, na podlagi bioloških značilnosti. Transspolnost je sicer širši izraz, ki vključuje najrazličnejše spolne identitete in izraze, denimo trans ženske, trans moški, nebinarne osebe, kvirspolne osebe in podobno. Ker je v družbi še vedno veliko mitov, napačnih prepričanj, predvsem pa predsodkov o transspolnosti in transspolnih osebah, sem se odločila, da predstavim zgodbo Liama. Spregovorila sva o čustvih, dojemanjih, lastnih in tujih, predsodkih in njegovem življenju. Fotografije so splošne, zgodba je njegova. Vabljeni k branju.
Bo umetna inteligenca prišla tudi v zdravstvo?
Ste vedeli, da se je koncept umetne inteligence rodil v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila prva aplikacija za zdravstveno varstvo razvita na Univerzi Stanford leta 1972? Ni torej nekaj popolnoma novega, kot radi verjamemo. Vsekakor pa dobiva nove razsežnosti, ki se jih verjetno še ne zavedamo. Je torej na mestu vprašanje, če in kdaj bo prišla tudi v zdravstvo? Je že prisotna? Kaj bo s seboj prinesla in najpomembnejše, kaj si od nje lahko obetamo?
Lahko tesnoba povzroča srčne palpitacije?
Anksioznost in tesnoba vplivata na psihično in telesno sfero. Ko se počutimo tesnobno, nam močno utripa srce, telo se tako rekoč skrči, kar aktivira odziv "boj ali beg". Posledično ne preseneča, da lahko tesnoba povzroča srčne palpitacije.
Tega o demenci še ne veste
Vsi vemo, da je najpogostejši simptom demence težave s spominom, kaj pa ostali? Kako pri svojcu, ljubljenemu človeku pravočasno prepoznati simptome in dovolj hitro ukrepati?
Povezava prebave in našega duševnega zdravja
News medical poroča, da imajo bolniki z boleznimi prebavil tudi visoko psihiatrično komorbidnost. To je zato, ker so gastrointestinalni trakt in možgani tesno povezani prek dvosmernih živčnih, endokrinih in imunskih poti.
Vplivnica priznala, da živi pri starših in postala tarča obsojanja
Elle McNamara, 33-letna vplivnica, ki sledilcem na Instagramu deli kozmetične in življenjske nasvete, je pred kratkim je v svoji objavi spregovorila o tem, kaj se pričakuje od žensk pri določenih letih in priznala, da nikakor ne ustreza kriterijem ali pričakovanjem družbe.
4 zanimiva dejstva o imunskem sistemu, ki jih morda še ne poznate
Ste vedeli, da nekateri ljudje tako rekoč skoraj nimajo imunosti? Spodaj vam ponujamo nekaj zanimivih dejstev, ki bi vas lahko presenetila.
Kako je odraščati z alkoholikom?
Alkoholizem je vedno povezan z žrtvami, med katerimi so najbolj ranljivi prav otroci, ki odraščajo v družini zasvojenih staršev. Ti otroci so prikrajšani za občutke varnosti, ljubezni in čustvene stabilnosti, kar jih pogosto zaznamuje tudi v odraslem življenju.
Vsa čustva so minljiva, pridejo in grejo
V nas se lahko prebujajo najrazličnejša čustva, tudi tista, ki niso najbolj prijetna, hkrati pa se lahko bojimo tudi njihovega vpliva in moči, še posebej, če mislimo, da jih ne bomo zmogli obvladati. O tem, zakaj je pomembno zavedanje tega, kar čutimo, in kakšna sporočila lahko nosijo naša čustva, smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtom.
Posttravmatska stresna motnja se ne razvije pri vseh
Povsem normalno je, da se na travmatične dogodke odzovemo tako čustveno kot telesno, kar pomeni, da nas spremljajo tudi določeni simptomi, ki se lahko od posameznika do posameznika razlikujejo. Torej, kdaj lahko govorimo o posttravmatski stresni motnji in kako jo prepoznamo? Več o tem si lahko preberete v pogovoru s terapevtko Dr. Tjašo Stepišnik Perdih.
Akutna stresna reakcija je popolnoma normalen odziv na šok
Življenje je nepredvidljivo, a nekateri dogodki, kot so bile nedavne poplave, nas lahko dodobra pretresejo in povzročijo tudi težje notranje bitke. Pri tem je pomembno poudariti, da se doživljanje od posameznika do posameznika razlikuje. Za nekoga bodo te poplave travmatične, za drugega stresne, razlaga terapevtka dr. Tjaša Stepišnik Perdih.
Kakšna je razlika med skrbmi, stresom in tesnobo?
Skrbi, stres in tesnoba so sicer povezani z negativnim doživljanjem, a ne nosijo istega pomena. V majhnih odmerkih so to lahko pozitivne sile, ki nas ženejo naprej in spodbujajo k iskanju konstruktivnih rešitev. A pri današnjem življenjskem slogu smo pretirano podvrženi nenehnemu premlevanju negativnih dogodkov ter situacijam, nad katerimi nimamo vpliv, kar še bolj učvrsti negativna doživljanja in vpliva na kakovost življenja.
Zakaj se poleti prehladimo?
Zagotovo ste se že vprašali, zakaj se poleti kljub visokim temperaturam lahko prehladimo. Poletje je čas, ko se večina ljudi veseli sončnih dni, toplega vremena in dopustov. Vroče temperature in topli sončni žarki. Prehlad pa vendarle ni omejen samo za hladnejše mesece. Poglejmo, zakaj do njega pride tudi poleti. Razlogi so zelo preprosti.
Kako čustva vplivajo na prebavo?
Naša čustva niso brez pomena, ampak imajo velik vpliv na naše misli in vedenje kot tudi na naše telo. Kadar koli doživljamo močnejša čustva, jih lahko občutimo tudi fizično, pa naj si bo to v hitrejšem dihanju, grizenju nohtov, kriljenju z rokami, skrčenosti, begu in še in še. Prav tako radi rečemo, da je nekdo občutil metuljčke v trebuhu, pa tudi začutimo nelagodje, ko smo živčni in zaskrbljeni. In kako se vse to odraža na naši prebavi? Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.
Gabor Maté: 'Travma ni tisto, kar se ti zgodi'
Vedno več zdravnikov in ostalih strokovnjakov v zdravstvenih krogih poudarja povezavo duševnega in telesnega zdravja, pa tudi pomen vpliva travme iz otroštva in normalnega razvoja v tem obdobju. Gabor Maté je zdravnik, pisatelj in kot ga imenujejo mnogi danes: guru za samopomoč. Širši javnosti je bil predstavljen pred mesecem, ko se je na spletu pojavil s princem Harryjem.
Ste vedeli, da je stres lahko tudi dober?
O stresu skoraj vedno govorimo z negativno konotacijo. Vendar pa stres ni nujno slab. Poglejmo, kdaj, zakaj in kako.
4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Kdaj ne bi smeli prezreti svoje nenehne 'razdražljivosti'?
Se vam zdi, da se vaše 'slabo razpoloženje' nikakor ne konča, ne glede na to, kaj se dogaja, kaj se vam zgodi ali pa kaj doživljate?
Mejna osebnostna motnja: Kako jo prepoznati in kako se zdravi?
Mejna osebnostna motnja se nanaša na občutek in vedenje, ki se osebi, ki ju doživlja, zdita primerna in upravičena, čeprav so ravno ti občutki in vedenje tisti, ki povzročajo težave v življenju bolnika.
Življenje, ki ga živite, je odsev vašega odnosa do sebe
Če se ne cenite in s seboj ne delate lepo, zelo verjetno tudi vaša oklica z vami dela enako. Če se spoštujete, vas spoštujejo tudi drugi. Formula je preprosta, a kljub temu težka, saj je spremembe na sebi težko delati, če zanje nimamo močnega motiva.
Lahko zdravo črevesje pomaga pri zdravljenju raka?
Manj kot 50 odstotkov ljudi z napredovalim melanomom naj bi se pozitivno odzivalo na imunoterapijo, zdravje črevesja pa naj bi bilo eden od načinov za uspešnejše zdravljenje te vrste raka in drugih. To je pokazala študija, ki je preučevala pomen in korelacijo črevesnega mikrobioma in uspešnost zdravljenja bakterij in raka.
Kaj vpliva na razvoj alergij?
Alergije so v porastu, saj se vse več ljudi sooča z neprijetnimi simptomi, pa naj si bodo to izcedek iz nosu, zamašen nos, kihanje, solzne oči, ekcemi, srbečica, kihanje … To pa ni zgolj naključje. Ste se kdaj vprašali, kaj vse lahko vpliva na razvoj alergije?
Kako komunicirati z osebo z demenco?
Demenca sčasoma poseže tudi na področje komunikacije, kar predstavlja poseben izziv zlasti svojcem bolnikov. Mnogi se znajdejo v stiski, saj naenkrat ne vedo več, na kakšen način in kaj se sploh z njimi pogovarjati ter kako sploh vzdrževati stik, kar lahko vodi v izgubljanje dragocene medosebne vezi. V nadaljevanju so predstavljena ključna vodila za komunikacijo z osebami z demenco.
Katere vrste travm poznamo?
Mala in velika travma, medgeneracijska, akutna, kompleksna, kronična in relacijska – govorimo o travmah, čustveno izrazito močnih izkušnjah, ki ogrožajo posameznikovo preživetje ali občutek varnosti. Ob travmi so prisotna občutja strahu, groze, nemoči in čeprav nekatera predelamo razmeroma hitro, lahko druga ostanejo "ujeta" v telesu in se izrazijo v obliki posttravmatske stresne motnje.
