odzivi na stres
Pogosto stanje, ki ima lahko resne posledice za naše zdravje
Stres je neizogiben del življenja, s katerim se srečujemo vsi. Če traja dlje časa, se lahko neopazno prenese tudi na naše bližnje. V tem članku bomo raziskali njegov vpliv na odnose ter načine, kako ga učinkoviteje obvladovati.
Spoprijemanje s fizičnimi odzivi žalovanja
Žalovanje je kompleksen pojem, pri katerem se prepletajo številna čustva, številni odzivi, navsezadnje pa pri njem ljudje potrebujemo različno dolgo časa, da se sprijaznimo z dejstvom, da ljubljene osebe ni več z nami.
Tako misli vplivajo na imunski sistem
Psihonevroimunologija je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki preučuje, kako duševno stanje, živčni sistem in imunski sistem medsebojno vplivajo in tvorijo kompleksne povezave, ki vplivajo na naše zdravje.
Lahko tesnoba povzroča srčne palpitacije?
Anksioznost in tesnoba vplivata na psihično in telesno sfero. Ko se počutimo tesnobno, nam močno utripa srce, telo se tako rekoč skrči, kar aktivira odziv "boj ali beg". Posledično ne preseneča, da lahko tesnoba povzroča srčne palpitacije.
Povezava prebave in našega duševnega zdravja
News medical poroča, da imajo bolniki z boleznimi prebavil tudi visoko psihiatrično komorbidnost. To je zato, ker so gastrointestinalni trakt in možgani tesno povezani prek dvosmernih živčnih, endokrinih in imunskih poti.
Posttravmatska stresna motnja se ne razvije pri vseh
Povsem normalno je, da se na travmatične dogodke odzovemo tako čustveno kot telesno, kar pomeni, da nas spremljajo tudi določeni simptomi, ki se lahko od posameznika do posameznika razlikujejo. Torej, kdaj lahko govorimo o posttravmatski stresni motnji in kako jo prepoznamo? Več o tem si lahko preberete v pogovoru s terapevtko Dr. Tjašo Stepišnik Perdih.
Akutna stresna reakcija je popolnoma normalen odziv na šok
Življenje je nepredvidljivo, a nekateri dogodki, kot so bile nedavne poplave, nas lahko dodobra pretresejo in povzročijo tudi težje notranje bitke. Pri tem je pomembno poudariti, da se doživljanje od posameznika do posameznika razlikuje. Za nekoga bodo te poplave travmatične, za drugega stresne, razlaga terapevtka dr. Tjaša Stepišnik Perdih.
Kakšna je razlika med skrbmi, stresom in tesnobo?
Skrbi, stres in tesnoba so sicer povezani z negativnim doživljanjem, a ne nosijo istega pomena. V majhnih odmerkih so to lahko pozitivne sile, ki nas ženejo naprej in spodbujajo k iskanju konstruktivnih rešitev. A pri današnjem življenjskem slogu smo pretirano podvrženi nenehnemu premlevanju negativnih dogodkov ter situacijam, nad katerimi nimamo vpliv, kar še bolj učvrsti negativna doživljanja in vpliva na kakovost življenja.
Zakaj se poleti prehladimo?
Zagotovo ste se že vprašali, zakaj se poleti kljub visokim temperaturam lahko prehladimo. Poletje je čas, ko se večina ljudi veseli sončnih dni, toplega vremena in dopustov. Vroče temperature in topli sončni žarki. Prehlad pa vendarle ni omejen samo za hladnejše mesece. Poglejmo, zakaj do njega pride tudi poleti. Razlogi so zelo preprosti.
Kako čustva vplivajo na prebavo?
Naša čustva niso brez pomena, ampak imajo velik vpliv na naše misli in vedenje kot tudi na naše telo. Kadar koli doživljamo močnejša čustva, jih lahko občutimo tudi fizično, pa naj si bo to v hitrejšem dihanju, grizenju nohtov, kriljenju z rokami, skrčenosti, begu in še in še. Prav tako radi rečemo, da je nekdo občutil metuljčke v trebuhu, pa tudi začutimo nelagodje, ko smo živčni in zaskrbljeni. In kako se vse to odraža na naši prebavi? Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.
Gabor Maté: 'Travma ni tisto, kar se ti zgodi'
Vedno več zdravnikov in ostalih strokovnjakov v zdravstvenih krogih poudarja povezavo duševnega in telesnega zdravja, pa tudi pomen vpliva travme iz otroštva in normalnega razvoja v tem obdobju. Gabor Maté je zdravnik, pisatelj in kot ga imenujejo mnogi danes: guru za samopomoč. Širši javnosti je bil predstavljen pred mesecem, ko se je na spletu pojavil s princem Harryjem.
Ste vedeli, da je stres lahko tudi dober?
O stresu skoraj vedno govorimo z negativno konotacijo. Vendar pa stres ni nujno slab. Poglejmo, kdaj, zakaj in kako.
4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Kdaj ne bi smeli prezreti svoje nenehne 'razdražljivosti'?
Se vam zdi, da se vaše 'slabo razpoloženje' nikakor ne konča, ne glede na to, kaj se dogaja, kaj se vam zgodi ali pa kaj doživljate?
Strah pred uspehom – si lahko pomagamo sami?
Strah pred uspehom vključuje strah pred lastnimi dosežki, pogosto do te mere, da ljudje sabotirajo samega sebe. Čeprav na uspeh pogosto gledamo kot na nekaj, kar je zaželeno in česar si želimo vsi, obstajajo razlogi, tudi takšni, ki so morda celo racionalni, zakaj se ljudje bojijo, da bi jim resnično uspelo.
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
8 nenavadnih simptomov stresa in tesnobe
Ko govorimo o tesnobi, nam običajno pridejo na misel tisti najbolj pogosti znaki in simptomi, ki vključujejo nerazložljiv strah in skrbi, vznemirjenje, izogibanje določenim situacijam ali krajem, tresenje, znojenje, vrtoglavico ter ostale čustvene, telesne in kognitivne pojave.
6 mitov o stresu
Stres je v zadnjih letih zelo pogosta tema pogovorov in zdi se, kot da predstavlja nevidnega sovražnika, ki se ga vsi zavedamo, a pogosto ne znamo z njim upravljati. A stresa ne gre posploševati, saj gre za zelo subjektivno doživljanje. Da se boste znali učinkovito spopadati z njim, izpostavljamo pogosta negativna prepričanja o stresu in načine, kako življenje uravnovesiti.
S hipnozo proti kajenju, stresu, tremi ...
Radi bi premagali tremo, prepričujemo se, da pa le ni nič takega, če moramo stopiti na oder in kaj povedati ... A ne gre. Vemo, kako nam kajenje škoduje. Poskušamo prenehati. A vsakič znova rečemo, da bomo pokadili še zadnjo cigareto ... Nekaterih stvari v življenju ni lahko spremeniti. Z izvajalko hipnoz Špelo Plemelj smo se pogovarjali, kako nam pri tem lahko pomaga hipnoza.
Kakšni so lahko vzroki za motnjo spolnega vzburjenja pri ženskah?
Motnja spolnega vzburjenja je vztrajna nesposobnost spolnega vzburjenja kljub ustreznemu draženju. Pri ženskah je podobna moški impotenci. Obe motnji pa imata tako telesne kot duševne vzroke. Padec libida občuti kar tretjina žensk, v starosti od 18 do 60 let.
Kakšne so posledice, ki jih povzroča pomanjkanje spanja?
Zakaj se ne bi prebudili polni energije in dobre volje? Vse, kar potrebujete, je kakovosten spanec, ki bo zagotovo pripomogel k temu, da bo vaš dan resnično čudovit. Vsak dan znova.
Nočne more po taborjenju
Pozdravljeni, Imam sina starega sedem let in pol, pred kratkim je bil na tabaru, ki je trajal pet dni, to je bilo prvič, da je bil za več kot tri dni iz doma, med tujimi ljudmi, drugače je že bil d...
Ko se naenkrat pojavijo rdeči madeži, ki se luščijo in srbijo ...
V Sloveniji imajo luskavico ali psoriazo dva do trije odstotki prebivalstva. Največ – kar 80 odstotkov, jih ima luskavico v plakih, ko deli kože postanejo pordeli, se luščijo in srbijo. Čeprav so bolezenski znaki na koži najopaznejši, pa niso edini. Luskavica namreč ni samo kožna bolezen – je avtoimunska. Bolnik se z njo spopada do konca življenja. A z najnovejšimi biološkimi zdravili jo je zadnja leta mogoče obvladovati še posebej uspešno.
