otroci in mladostniki
Tretje srečanje pedagoških delavcev, ki sodelujejo v projektu Od Alje do Žana v Žalcu
V petek in soboto je v Žalcu potekalo tretje srečanje pedagoških delavcev desetih osnovnih šol, ki sodelujejo v pilotni fazi projekta Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi.
Namesto kaznovanja lahko poslušanje in ustvarjalni pristopi pokažejo pot do razumevanja
Od Alje do Žana. Šole, ki slišijo.
Vloga spanja pri duševnem zdravju otrok
Obstaja povezava med spanjem ter kognitivnim in jezikovnim razvojem pri dojenčkih in malčkih.
Razumevanje vpliva učnih pritiskov na duševno zdravje otrok
Učno okolje danes ni več le prostor za pridobivanje znanja, ampak tudi prostor, kjer se mnogi otroci in mladostniki srečujejo z različnimi duševnimi izzivi. Povečani učni pritiski, pričakovanja učiteljev, staršev in vrstnikov so glavni dejavnik, ki vpliva na duševno zdravje mladih. Kot poroča Verywellhealth, pretiran stres zaradi šolskih nalog, testov in izpitov lahko privede do tesnobe, depresije in drugih duševnih težav.
Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi: Kako šole krepijo svojo vlogo pri zaščiti in podpori duševnega zdravja otrok
V času, ko se duševne stiske otrok in mladostnikov v Sloveniji strmo povečujejo, je projekt Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi zasnovan kot konkretna rešitev. Njegov cilj je prispevati k preoblikovanju šolskega okolja v prostor, kjer otroci ne bodo le pridobivali znanja, temveč bodo našli tudi podporo, razumevanje in občutek varnosti.
Kaj se zgodi, če uživate preveč soli?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje odrasli prebivalci Slovenije z našim načinom prehranjevanja še vedno presegamo varno dnevno količino zaužite soli in to za dobrih 130 %. Prekomerno uživanje soli v prehrani pa lahko vodi do nastanka kroničnih bolezni in predstavlja precej resno grožnjo za naše zdravje.
Slovenija, prebudimo se: Duševne stiske otrok kličejo po našem odgovoru
Slovenija, poglejmo resnici v oči: naši otroci trpijo. Za nasmehi in šolskimi klopmi se skrivajo zgodbe, ki jih premalokrat slišimo – zgodbe o anksioznosti, osamljenosti, vrstniškem nasilju in nemoči. Statistike niso le suhi podatki na papirju, ampak so odsev realnosti, ki kliče po takojšnjem ukrepanju.
5 mitov in resnic o ocenah in šolskem uspehu
Skoraj vsak starš ima pričakovanja glede šolskega uspeha svojega otroka oziroma mladostnika, starševski slogi pa se pri tem razlikujejo. Toda nekatere napačne predstave staršev so lahko škodljivejše kot druge. Poglejmo si najpogostejše mite o šolskem uspehu in ocenah.
Kaj morate vedeti, če ne jeste zajtrka?
Za mnoge je zajtrk sinonim za dober začetek dneva – obrok, ki zažene telo, izboljša koncentracijo in omogoči energičen začetek jutra. Rek, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva, se je zasidral globoko v naše navade in prepričanja. Je to res ali gre za mit? Raziskave kažejo, da je odgovor bolj zapleten, kot se morda zdi na prvi pogled.
''Dolgotrajna stiska lahko vodi k slabšemu splošnemu zdravju''
Kako sta povezana socialna ogroženost in splošno zdravje? Kako revščina, pomanjkanje osnovnih dobrin, vpliva na otrokov fizični in psihični razvoj? Goli in osnovni potrebi vsakega od nas sta hrana in voda. In če tega ni? Zanimalo me je, kakšno je trenutno stanje socialne ogroženosti med otroki in družinami, še bolj kot statistika, pa me je zanimalo, kako konkretno pomanjkanje osnovnih dobrih in zanemarjane osnovne potrebe, vpliva na otrokov razvoj. Odgovarja Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Zakaj je pomembno, da se že v mladosti začneš ukvarjati s športom?
Šport je več kot le fizična aktivnost. Za mlade posameznike predstavlja neprecenljivo izkušnjo, ki vpliva na celostno zdravje in razvoj. Začetek športne dejavnosti v mladosti prinaša številne koristi, ki vplivajo na telesno, čustveno in socialno dobrobit posameznika.
7 načinov, kako se lahko naše telo zdravi samo
V nadaljevanju predstavljamo konkretna znanstvena dognanja, ki nakazujejo na to, kako ima naše telo sposobnost, da se obnavlja in zdravi samo - z mislimi ali brez njih.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
Smo v epidemiji debelosti?
Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da je leta 2022 eden od osmih ljudi na svetu živel z debelostjo. Debelost odraslih po vsem svetu se je od leta 1990 več kot podvojila, debelost med mladostniki pa se je početverila. Poglejmo si še nekaj ključnih ugotovitev in dejstev.
Izbira vode lahko vpliva na naše zdravje
Logično in pravilno je, da ob žeji najprej posežemo po najbolj naravni in zdravi pijači – vodi. Pa se pri tem tudi vprašamo, kakšno vodo pijemo in kako vpliva na naše telo?
Življenjski nasveti za 20-letnike, ki si želijo čustvene zrelosti
Če bi mladost vedela, kar ve starost, starost pa bi zmogla, kar zmore mladost, bi lahko rekli, da je življenje idilično. A vemo, da temu ni tako.
Kaj naj bi naši strahovi razkrivali o našem značaju?
Vsi imamo takšne ali drugačne strahove. Večje ali manjše. Poznamo strah pred temo, strah pred določenimi živalmi – denimo pajki ali kačami, potem pa so tu še strahovi, kot je denimo strah pred javnim nastopanjem ali strah pred zaprtimi prostori.
Škodljivi miti o duševnem zdravju, ki si jih v 21. stoletju ne moremo več dovoliti
Duševno zdravje ne sme biti tabu tema!
Kaj je meningokokni meningitis?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) naj bi obravnaval primer smrti zaradi meningokoknega meningitisa. Poglejmo si, za kakšno bolezen gre.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
Kako se spreminjajo prehranske potrebe skozi starost in na kaj paziti?
Prehranske potrebe različnih starostnih skupin predstavljajo ključen vidik zagotavljanja optimalne prehrane in zdravja skozi celotno življenje. Od obdobja dojenčkov do starostnikov se naše prehranjevalne potrebe spreminjajo glede na stopnjo rasti, razvoja in starostnih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Razumevanje teh sprememb in prilagajanje prehrane ustrezni starostni skupini je ključnega pomena za ohranjanje zdravja in dobro počutje posameznika.
'Trenutek, ko sta se poslovila od sina, je bil najbolj posvečen v njunem življenju'
V družbi, ki postaja vse bolj razdvojena in individualistična, edina valuta pa sta denar na računu in všečki na družbenih omrežjih, pomembne življenjske teme, ki so nekdaj veljale za osnovo življenja, vse bolj odrivamo na stran. Delno zanje preprosto nimamo časa, delno pa nas spravljajo v nelagodje, to pa je razlog, da jih odrivamo in se od njih umikamo. O umiranju, smrti in pomembnosti slovesa ter žalovanja smo govorili z Renato Jakob Roban, predsednico Slovenskega društva Hospic.
Ali najstniki spijo dovolj?
Mladostništvo je eno najbolj posebnih obdobji v življenju vsakega od nas. Gre za obdobje iskanja, prehod iz otroštva v odraslo dobo, obdobje polno sprememb v telesnem, kognitivnem in čustvenem razvoju. Spanje pa je pri vsem naštetem bistvenega pomena za razvoj in rast. Na žalost pa mnogo najstnikov spanju ne posveča dovolj pozornosti.
'Energijske pijače niso primerna pijača za otroke in mladostnike'
Energijske pijače vsebujejo visoko vsebnost kofeina, sladkorja in različnih drugih sicer dovoljenih poživil. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko energijske pijače zvišajo krvni tlak in povzročijo nepravilen srčni ritem, dodatno pa s seboj nosijo številna druga tveganja za zdravje – tudi in predvsem za mladostnike!
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Hočeš biti popularen? Potem si preberi to
Verjetno se ne zavedaš, toda dejstvo je, da si nihče od nas zares ne želi biti popularen – vsi si zgolj želimo, da bi bili sprejeti. In navadno v želji po tem delamo marsikaj. Četudi odrasli ne bodo priznali, smo si v mladosti in najstništvu vseeno vsi prizadevali, da bi bili ''popularni''.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Največji miti o sladkorni bolezni
Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša sladkorna bolezen, ki jo ima kar 90 odstotkov ljudi, za katere je diagnosticirano, da imajo previsoko koncentracijo glukoze oziroma krvnega sladkorja v krvi. O njej pa še vedno kroži tudi ogromno mitov, v katere mogoče verjamete tudi sami.
Respiratorni sincicijski virus (RSV) spet v porastu, Slovenija vodilna po pojavnosti okužb v Evropi
Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) se pojavljajo v jesensko-zimskem času, včasih segajo celo do pomladanskih mesecev. RSV je najpogostejši povzročitelj akutnega brohiolitisa majhnih otrok, pri večjih otrocih in odraslih pa povzroča le blažja prehladna obolenja. Začetek kroženja RSV zaznamo le, če kužnine dihal testiramo na RSV, saj klinična slika okužbe z RSV nima značilnega poteka.
