otroci in mladostniki
Zakaj zboleva vse več mladih? Glavni razlog bi lahko predstavljala prekomerna telesna teža
Strokovnjaki opozarjajo na porast rakavih obolenj med milenijci in generacijo Z. Preverite, katere vrste raka so v porastu in kako se lahko zaščitite.
Kako prepoznati, da otrok potrebuje podporo: sodobni izzivi duševnega zdravja
Vzgoja, avtoriteta in čustvenovedenjske težave so teme, ki v sodobni šoli postajajo vse bolj izpostavljene. Otroci in mladostniki odraščajo v svetu hitrih družbenih sprememb, naraščajočih pritiskov in vse večje občutljivosti na stres, kar se neizogibno odraža tudi v šolskem prostoru.
Spanje kot nova supermoč: zakaj je 2026 leto spanja (in kako ga izboljšati)
Spanje je v zadnjih letih postalo ena ključnih tem javnega zdravja. Strokovnjaki opozarjajo, da kakovosten spanec ni več 'luksuz', temveč temeljna potreba, ki neposredno vpliva na duševno in telesno zdravje.
Aspartam: sladek okus, ki v telesu sproži odzive, o katerih vam nihče ne pove
Nova raziskava v Španiji je pri miših pokazala, da nizki odmerki aspartama, čeprav so povzročili izgubo teže, vplivajo na zdravje srca in možganov. Opazili so poslabšanje spomina in učenja, zato znanstveniki opozarjajo na previdnost in potrebo po nadaljnjih raziskavah pri ljudeh.
Zakaj je lahko opustitev diet v tem letu bolj zdrava odločitev, kot si mislite
Novoletne zaobljube pogosto vključujejo hujšanje, vendar raziskave kažejo, da je opustitev diete lahko veliko bolj smiselna.
Pogosto pozabljamo na vrednote, ki nas oblikujejo: projekt, ki želi to spremeniti
V včerajšnji oddaji Svet so predstavili pomembno pobudo in projekt, ki opozarja na dejstvo, da pogosto dajemo prednost ocenam, znanju in dosežkom, medtem ko zanemarjamo tiste temeljne vrednote, ki iz otrok oblikujejo odgovorne, empatične in samozavestne posameznike.
Sodelovanje šole s skupnostjo: Ko majhna dejanja gradijo veliko človečnost
Otroci skozi povezave z lokalnim okoljem razvijajo empatijo, socialno odgovornost in aktivno državljanstvo – kot pravi dr. Anica Mikuš Kos: 'razvijajo človečnost'.
Skupnost kot vir zaščite in človečnosti – šola kot prostor, kjer se lahko začne sprememba
V Fundaciji Nataše Pirc Musar – Ustanovi Alma so ta konec tedna izpeljali nov izobraževalni modul programa Od Alje do Žana. Ta je namenjen učiteljem za pridobivanje znanj, namenjenih krepitvi duševnega zdravja otrok v šolskem prostoru.
Koliko vitamina D potrebujemo? To so smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D v Sloveniji
Vitamin D je v zadnjih desetletjih postal eno najpogosteje raziskovanih hranil, saj ima poleg klasične vloge pri zdravju kosti in mišic tudi pomembne učinke na imunski sistem, presnovo sladkorja, živčevje in celo na pojavnost nekaterih vrst raka.
Koliko gibanja potrebujemo glede na starost: znanstvene smernice za zdravo telo v vseh obdobjih
Pravilna količina telesne aktivnosti je ključna za zdravje v vseh življenjskih obdobjih.
Bolečina v prsih? Spoznajte kostohondritis in Tietzejev sindrom
Kostohondritis je vnetje rebrnega hrustanca, ki povzroča bolečino v prsih, običajno brez otekline ali rdečine. Tietzejev sindrom je podobno vnetje, ki pa ga spremljajo tudi oteklina in rdečina, pogosteje pri mlajših od 40 let. Oba stanja se zdravita z obkladki, protibolečinskimi zdravili in počitkom, vendar je pri bolečinah v prsih ključno izključiti resnejše bolezni srca ali pljuč.
Objavljeno je bilo prvo Poročilo o raku v otroštvu in mladostništvu v Sloveniji
Slovenija se pridružuje redkim državam v svetu, ki na nacionalni ravni podrobneje sistematično spremljajo raka pri otrocih in mladostnikih.
Razbijanje srca, omotica, utrujenost: znaki, da vam primanjkuje železa
Železo je ključni mineral za tvorbo hemoglobina, beljakovine v rdečih krvničkah, ki prenaša kisik po telesu. Ko ga primanjkuje, telo težko oskrbuje tkiva s kisikom, kar povzroča širok spekter simptomov – od utrujenosti do srčnih težav.
Radenska Naturelle z novo zlato medaljo
Radenska Naturelle, negazirana naravna mineralna voda iz Radenske, je osvojila še eno v nizu vrhunskih odličij. Na ocenjevanju 63. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra je v kategoriji sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod prejela zlato nagrado ter s tem potrdila svojo neomajno zavezo najvišji kakovosti. Strokovna komisija je priznanje podelila na podlagi mnenj neodvisnih strokovnjakov, ki so podrobno preučili okus, vonj, videz ter celostno izkušnjo uživanja vode, ki pod zemeljskim površjem svojo čistost in neokrnjenost ohranja že 12.000 let.
Projekt Od Alje do Žana je v tekočem letu prerasel v obsežnejše gibanje
Projekt Od Alje do Žana, osredotočen na psihosocialno pomoč otrokom, ne predstavlja le pobude fundacije Nataše Pirc Musar, Ustanove Alma, v partnerskem sodelovanju z Zvezo Anita Ogulin & ZPM ter Slovensko filantropijo, ampak se je že v pilotnem šolskem letu 2024/25 razvil v prepoznano pobudo za šole, kjer vsak otrok, ne glede na starost, najde svoj glas, varnost in sprejetost.
Tretje srečanje pedagoških delavcev, ki sodelujejo v projektu Od Alje do Žana v Žalcu
V petek in soboto je v Žalcu potekalo tretje srečanje pedagoških delavcev desetih osnovnih šol, ki sodelujejo v pilotni fazi projekta Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi.
Namesto kaznovanja lahko poslušanje in ustvarjalni pristopi pokažejo pot do razumevanja
Od Alje do Žana. Šole, ki slišijo.
Vloga spanja pri duševnem zdravju otrok
Obstaja povezava med spanjem ter kognitivnim in jezikovnim razvojem pri dojenčkih in malčkih.
Razumevanje vpliva učnih pritiskov na duševno zdravje otrok
Učno okolje danes ni več le prostor za pridobivanje znanja, ampak tudi prostor, kjer se mnogi otroci in mladostniki srečujejo z različnimi duševnimi izzivi. Povečani učni pritiski, pričakovanja učiteljev, staršev in vrstnikov so glavni dejavnik, ki vpliva na duševno zdravje mladih. Kot poroča Verywellhealth, pretiran stres zaradi šolskih nalog, testov in izpitov lahko privede do tesnobe, depresije in drugih duševnih težav.
Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi: Kako šole krepijo svojo vlogo pri zaščiti in podpori duševnega zdravja otrok
V času, ko se duševne stiske otrok in mladostnikov v Sloveniji strmo povečujejo, je projekt Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi zasnovan kot konkretna rešitev. Njegov cilj je prispevati k preoblikovanju šolskega okolja v prostor, kjer otroci ne bodo le pridobivali znanja, temveč bodo našli tudi podporo, razumevanje in občutek varnosti.
Kaj se zgodi, če uživate preveč soli?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje odrasli prebivalci Slovenije z našim načinom prehranjevanja še vedno presegamo varno dnevno količino zaužite soli in to za dobrih 130 %. Prekomerno uživanje soli v prehrani pa lahko vodi do nastanka kroničnih bolezni in predstavlja precej resno grožnjo za naše zdravje.
Slovenija, prebudimo se: Duševne stiske otrok kličejo po našem odgovoru
Slovenija, poglejmo resnici v oči: naši otroci trpijo. Za nasmehi in šolskimi klopmi se skrivajo zgodbe, ki jih premalokrat slišimo – zgodbe o anksioznosti, osamljenosti, vrstniškem nasilju in nemoči. Statistike niso le suhi podatki na papirju, ampak so odsev realnosti, ki kliče po takojšnjem ukrepanju.
5 mitov in resnic o ocenah in šolskem uspehu
Skoraj vsak starš ima pričakovanja glede šolskega uspeha svojega otroka oziroma mladostnika, starševski slogi pa se pri tem razlikujejo. Toda nekatere napačne predstave staršev so lahko škodljivejše kot druge. Poglejmo si najpogostejše mite o šolskem uspehu in ocenah.
Kaj morate vedeti, če ne jeste zajtrka?
Za mnoge je zajtrk sinonim za dober začetek dneva – obrok, ki zažene telo, izboljša koncentracijo in omogoči energičen začetek jutra. Rek, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva, se je zasidral globoko v naše navade in prepričanja. Je to res ali gre za mit? Raziskave kažejo, da je odgovor bolj zapleten, kot se morda zdi na prvi pogled.
''Dolgotrajna stiska lahko vodi k slabšemu splošnemu zdravju''
Kako sta povezana socialna ogroženost in splošno zdravje? Kako revščina, pomanjkanje osnovnih dobrin, vpliva na otrokov fizični in psihični razvoj? Goli in osnovni potrebi vsakega od nas sta hrana in voda. In če tega ni? Zanimalo me je, kakšno je trenutno stanje socialne ogroženosti med otroki in družinami, še bolj kot statistika, pa me je zanimalo, kako konkretno pomanjkanje osnovnih dobrih in zanemarjane osnovne potrebe, vpliva na otrokov razvoj. Odgovarja Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Zakaj je pomembno, da se že v mladosti začneš ukvarjati s športom?
Šport je več kot le fizična aktivnost. Za mlade posameznike predstavlja neprecenljivo izkušnjo, ki vpliva na celostno zdravje in razvoj. Začetek športne dejavnosti v mladosti prinaša številne koristi, ki vplivajo na telesno, čustveno in socialno dobrobit posameznika.
7 načinov, kako se lahko naše telo zdravi samo
V nadaljevanju predstavljamo konkretna znanstvena dognanja, ki nakazujejo na to, kako ima naše telo sposobnost, da se obnavlja in zdravi samo - z mislimi ali brez njih.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
Smo v epidemiji debelosti?
Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da je leta 2022 eden od osmih ljudi na svetu živel z debelostjo. Debelost odraslih po vsem svetu se je od leta 1990 več kot podvojila, debelost med mladostniki pa se je početverila. Poglejmo si še nekaj ključnih ugotovitev in dejstev.
Izbira vode lahko vpliva na naše zdravje
Logično in pravilno je, da ob žeji najprej posežemo po najbolj naravni in zdravi pijači – vodi. Pa se pri tem tudi vprašamo, kakšno vodo pijemo in kako vpliva na naše telo?
Življenjski nasveti za 20-letnike, ki si želijo čustvene zrelosti
Če bi mladost vedela, kar ve starost, starost pa bi zmogla, kar zmore mladost, bi lahko rekli, da je življenje idilično. A vemo, da temu ni tako.
Kaj naj bi naši strahovi razkrivali o našem značaju?
Vsi imamo takšne ali drugačne strahove. Večje ali manjše. Poznamo strah pred temo, strah pred določenimi živalmi – denimo pajki ali kačami, potem pa so tu še strahovi, kot je denimo strah pred javnim nastopanjem ali strah pred zaprtimi prostori.
Škodljivi miti o duševnem zdravju, ki si jih v 21. stoletju ne moremo več dovoliti
Duševno zdravje ne sme biti tabu tema!
Kaj je meningokokni meningitis?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) naj bi obravnaval primer smrti zaradi meningokoknega meningitisa. Poglejmo si, za kakšno bolezen gre.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
Kako se spreminjajo prehranske potrebe skozi starost in na kaj paziti?
Prehranske potrebe različnih starostnih skupin predstavljajo ključen vidik zagotavljanja optimalne prehrane in zdravja skozi celotno življenje. Od obdobja dojenčkov do starostnikov se naše prehranjevalne potrebe spreminjajo glede na stopnjo rasti, razvoja in starostnih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Razumevanje teh sprememb in prilagajanje prehrane ustrezni starostni skupini je ključnega pomena za ohranjanje zdravja in dobro počutje posameznika.
'Trenutek, ko sta se poslovila od sina, je bil najbolj posvečen v njunem življenju'
V družbi, ki postaja vse bolj razdvojena in individualistična, edina valuta pa sta denar na računu in všečki na družbenih omrežjih, pomembne življenjske teme, ki so nekdaj veljale za osnovo življenja, vse bolj odrivamo na stran. Delno zanje preprosto nimamo časa, delno pa nas spravljajo v nelagodje, to pa je razlog, da jih odrivamo in se od njih umikamo. O umiranju, smrti in pomembnosti slovesa ter žalovanja smo govorili z Renato Jakob Roban, predsednico Slovenskega društva Hospic.
Ali najstniki spijo dovolj?
Mladostništvo je eno najbolj posebnih obdobji v življenju vsakega od nas. Gre za obdobje iskanja, prehod iz otroštva v odraslo dobo, obdobje polno sprememb v telesnem, kognitivnem in čustvenem razvoju. Spanje pa je pri vsem naštetem bistvenega pomena za razvoj in rast. Na žalost pa mnogo najstnikov spanju ne posveča dovolj pozornosti.
'Energijske pijače niso primerna pijača za otroke in mladostnike'
Energijske pijače vsebujejo visoko vsebnost kofeina, sladkorja in različnih drugih sicer dovoljenih poživil. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko energijske pijače zvišajo krvni tlak in povzročijo nepravilen srčni ritem, dodatno pa s seboj nosijo številna druga tveganja za zdravje – tudi in predvsem za mladostnike!
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Hočeš biti popularen? Potem si preberi to
Verjetno se ne zavedaš, toda dejstvo je, da si nihče od nas zares ne želi biti popularen – vsi si zgolj želimo, da bi bili sprejeti. In navadno v želji po tem delamo marsikaj. Četudi odrasli ne bodo priznali, smo si v mladosti in najstništvu vseeno vsi prizadevali, da bi bili ''popularni''.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Največji miti o sladkorni bolezni
Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša sladkorna bolezen, ki jo ima kar 90 odstotkov ljudi, za katere je diagnosticirano, da imajo previsoko koncentracijo glukoze oziroma krvnega sladkorja v krvi. O njej pa še vedno kroži tudi ogromno mitov, v katere mogoče verjamete tudi sami.
Respiratorni sincicijski virus (RSV) spet v porastu, Slovenija vodilna po pojavnosti okužb v Evropi
Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) se pojavljajo v jesensko-zimskem času, včasih segajo celo do pomladanskih mesecev. RSV je najpogostejši povzročitelj akutnega brohiolitisa majhnih otrok, pri večjih otrocih in odraslih pa povzroča le blažja prehladna obolenja. Začetek kroženja RSV zaznamo le, če kužnine dihal testiramo na RSV, saj klinična slika okužbe z RSV nima značilnega poteka.
Predpraznični stres ni le modna muha
Praznični čas je resda poln topline, bližine, stika z najdražjimi in dobre hrane, a gre tudi za izjemno stresno obdobje, v katerem se že tako hud življenjski ritem še dodatno močno pospeši, saj moramo pred iztekom leta zaključiti vse načrtovane delovne obveznosti, pravočasno nakupiti božična darila, generalno očistiti in lično okrasiti domovanje ter pripraviti praznične pojedine. Že sama misel na tako dolg spisek opravil povzroča stres, ki se vse do vrhunca praznikov samo še poglablja. Kako se mu zoperstaviti in ga ublažiti?
Brez tega se nikar ne odpravljajte od doma
Čas božično-novoletnih praznikov mnogi izkoristijo za potovanje. Nekateri se odpravijo obiskat sorodnike ali na daljše izlete, drugi gredo smučat, tretji pa pred mrazom pobegnejo v tople kraje. Ne glede na destinacijo in dolžino dopustovanja je treba vedno poskrbeti za ustrezno potovalno lekarno, ki mora vsebovati nekaj osnovnih zdravil za prvo pomoč in pripomočke za oskrbo ran. Pripravili smo podroben seznam, ki vam bo med pripravo na naslednjo dopustniško avanturo zagotovo prišel zelo prav.
Ta funkcionalna motnja velja za bolezen sodobnega časa
Prebavne težave postajajo stalnica našega vsakdana in veliko ljudi bolečinam v trebuhu, napenjanju in napihnjenosti ne posveča več omembe vredne pozornosti. Pa bi jo morali! Gre namreč za simptome, ki lahko kažejo na zahtevna bolezenska stanja. Izziv predstavljajo zlasti funkcionalne motnje prebavil, pri katerih v črevesju sicer ni vnetij ali lezij, ki bi pojasnile simptome, vseeno pa prihaja do nepravilnosti v delovanju, kar lahko negativno vpliva na kakovost življenja. Ena takih motenj je sindrom razdražljivega črevesa, ki ga zaradi razširjenosti nekateri že uvrščajo med bolezni sodobnega časa. Ponujamo nekaj nasvetov, kako ga prepoznati in učinkovito ublažiti.
Te zimske jedi povzročajo preglavice naši prebavi
Hladni jesenski in zimski dnevi so kot nalašč za uživanje toplih enolončnic, krepkih juh in ostalih domačih jedi na žlico, ki pogrejejo telo in duha. Vendar pa lahko ob pretirani uporabi maščobe, pikantnih začimb in nekaterih vrst zelenjave hitro pride do nelagodja v želodcu, napenjanja, občutka teže, pa tudi do konkretnih krčev ter bolečin. Preverite, kako se lotiti priprave tovrstnih jedi in se ob tem v kar največji meri izogniti prebavnim tegobam.
Na koga se lahko obrneš, če si v stiski?
V zadnjem času se vedno bolj opozarja na naraščanje stisk in duševnih težav otrok in mladostnikov. Kam se lahko obrneš po pomoč, kdo ti lahko pomaga in na kakšen način?
To je nemalokrat negativna prelomnica v življenju marsikaterega otroka in najstnika
Za mnoge ljudi ločitev staršev pomeni veliko prelomnico v njihovem življenju, ne glede na to, ali se ločitev zgodi, ko je otrok še čisto majhen, najstnik ali že odrasla oseba. Kako se spopasti z vsemi čustvi, ki pridejo ob ločitvi? V prvi vrsti se zavedaj, da nobeno čustvo ali občutek, ki ga čutiš, ni napačno!
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.
Smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo?
Kakšen odnos imamo kot družba do umiranja, zakaj se bojimo staranja? Zakaj smrt odrivamo na stran, kot da ne bi bila del življenja in ne zgolj nasprotje le tega? Z lastnim umiranjem, predvsem pa s smrtjo bližnjega se je težko, včasih skoraj skrajno nemogoče sprijazniti, a kot pravijo v Slovenskem društvu hospic, je tudi smrt naravni element živega.
Parodontalna bolezen: Lahko jo ustavimo, a ne moremo je odpraviti.
Vam spet krvavijo dlesni? Se vam maje zob, čeprav je še čisto cel. Obiskati boste morali zobozdravnika.
Spregovorimo na glas o eni najpogostejših psihiatričnih motenj
Depresija je druga najpogostejša psihiatrična motnja, takoj za anksioznostjo. Pri 10 odstotkih ljudi, ki se pri osebnem zdravniku oglasijo zaradi različnih fizičnih težav, gre pravzaprav za depresijo. Pa vendar o tej temi premalo govorimo.
Znaki, da je vaš otrok žrtev nasilja med vrstniki
Večina otrok se vsaj enkrat v svojem življenju sreča z nasiljem med vrstniki. Kdaj morajo v to poseči starši in kako prepoznati, da je ravno vaš otrok žrtev nasilja, nam je pojasnila POPova zdravnica psihologinja dr. sci. Andreja Pšeničny.
Možnost preživetja po srčnem zastoju je danes trikrat večja
Ob Svetovnem dnevu oživljanja, ki ga obeležujemo 16. oktobra, po vsej Sloveniji do konca meseca poteka več kot 60 brezplačnih dogodkov o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorjev, ki predstavljajo najpomembnejši korak pri ohranjanju življenj zaradi srčnega zastoja. Da je strah pred izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja odveč so na današnji novinarski konferenci pokazali tudi otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, ki so v družbi ambasadorja Svetovnega dneva oživljanja Jureta Koširja predstavili tri enostavne korake, s katerimi vsi lahko pomagamo.
Je debelost mladih posledica genetskih dejavnikov?
Na razvoj debelosti, poleg vpliva genetske predispozicije, odločilno vplivajo tudi dejavniki okolja, kot so prehrana, telesna dejavnost, onesnaževalci okolja in med drugim tudi motnje spanja.
'Zaslepljena slika o drugih nas lahko pahne v obup.'
Prepogosto in predolgo poseganje po elektroniki v največ primerih prizadene otroke in mladostnike. Poleg doseganja slabših ocen v šoli lahko privede prekomerno uporabljanje elektronskih naprav do razvoja motnje v pozornosti skupaj s hiperaktivnostjo.
Slovenci glede na čas spanja takoj za Japonci
Po podatkih zadnje raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje, skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot sedem ur na dan. Še bolj zaskrbljujoči pa so rezultati mednarodne študije ekonomistov iz Združenih držav Amerike in Avstralije, ki razkrivajo, da manj kot Slovenci spijo samo še Japonci.
