paliativna medicina
Kaj moramo vsi vedeti o rakavih boleznih?
Ko gre za diagnozo rakavih bolezni, si bolniki in svojci najbolj želijo slišati, da je mogoča ozdravitev in da obstaja zdravilo. Hkrati pa je to nekaj, česar večina zdravnikov nikoli ne izreče.
Namesto evtanazije paliativna oskrba? Kaj paliativna oskrba sploh je?
“Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo,” razloži dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., predsednica Združenja za paliativno in hospic oskrbo pri Slovenskem zdravniškem društvu in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Celostna oskrba pomeni, da bolnik dobi ne le medicinsko pomoč, kot je lajšanje bolečin oziroma obladovanje drugih simptomov. Podporo prejme tudi na psihološki in socialni ravni. Cilj je, da čim bolj kakovostno preživi zadnje obdobje. Težava je, da trenutno pri nas (pa tudi v tujini) paliativna oskrba še ne poteka, kot bi morala. Dolgo časa je bila to zapostavljena veja medicine, ki pa se danes pospešeno razvija. Slovensko zdravniško društvo meni, da bi z razvojem paliativne oskrbe, ki bi postala dostopna vsem državljanom, nehali govoriti o evtanaziji.
"Namesto o evtanaziji bi morali govoriti, kako doseči vsem dostopno paliativno oskrbo"
Paliativna oskrba pomeni celostno oskrbo bolnikov, ki so neozdravljivo bolni. Ne pomeni le zdravstvene pomoči, temveč tudi psihološko in socialno. Poleg tega se opora nudi svojcem. Ne le do smrti bolnika, temveč še v času žalovanja. "Namesto o evtanaziji bi morali govoriti, kako doseči vsem dostopno paliativno oskrbo," meni prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva. V Sloveniji je od leta 2010 sprejet program njenega razvoja, ki pa se povsod ne odvija, kot bi se moral. Naša država v tem ni izjema. Ocene so, da po svetu in tudi v razvitih državah paliativno oskrbo prejme le od 20 do 30 odstotkov vseh, ki bi jim lahko pomagala.
Razjasnili razliko med evtanazijo in samomorom z zdravniško pomočjo
Evtanazija je usmrtitev, samomor z zdravniško pomočjo pa je namerna pomoč pri samomoru, zato je ta dva pojma treba ločevati. Smrti ne moremo preprečiti, lahko pa preprečimo, da bi umiranje postalo trpljenje, je bilo glavno sporočilo okrogle mize, ki so se je udeležili strokovnjaki medicinske stroke.
''Mož umira, prosim, pridite čim prej!''
Sem prostovoljka slovenskega društva Hospic. Poklicala je žena bolnika, ki sem ga spremljala: “ Mož umira, težko diha, hrope in ne zaveda se več. Prosim, pridite, če morete!” “Bom prišla, medtem pa pokličite svoje otroke,” sem odgovorila.
Spoznajte zdravnico, ki podira tabuje o smrti
Specializirana zdravnica paliativne medicine Urška Lunder spremlja tiste najtežje bolnike, ki jih zaradi neozdravljivih bolezni čaka smrt. Pacientom in svojcem pomaga, da se soočijo z grozljivo diagnozo in da so njihovi zadnji dnevi, tedni, meseci čim lažji.
