paliativna oskrba
Kaj moramo vedeti o raku 4. stopnje?
Rak 4. stopnje je zadnja stopnja raka. Stopnja raka je orodje strokovnjakov za ugotavljanje, kako je rak napredoval in kako daleč se je razširil. Stopnje se gibljejo od 0 do 4. Rak 4. stopnje se imenuje tudi metastatski rak, ker se je razširil (metastaziral) na oddaljena področja telesa.
Kaj moramo vsi vedeti o rakavih boleznih?
Ko gre za diagnozo rakavih bolezni, si bolniki in svojci najbolj želijo slišati, da je mogoča ozdravitev in da obstaja zdravilo. Hkrati pa je to nekaj, česar večina zdravnikov nikoli ne izreče.
Pogovor o smrti in umiranju
Ne govorimo radi o umiranju, izgubi, še manj o smrti, četudi je vse omenjeno del našega življenja. Četudi se izgube, umiranje in sama smrt zgodijo vsem nam. Maja Sodja je za 24ur.com govorila s Tejo Kleč, 47-letno oblikovalko, ki ima raka. Teji so onkologi predlagali, da bi se še naprej zdravila s kemoterapijo, odločila pa je se drugače. Poglejmo si prispevek Maje Sodja.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
Doc. dr. Lidija Kitanovski, dr. med.: ''Ne maraš tega, da otroci umirajo. Želiš si pozdraviti vsakega.''
Diagnoza rak je tako s fizičnega kot s psihološkega vidika ena najtežjih diagnoz, še posebej težka pa je, če gre za otroka z rakom.
Smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo?
Kakšen odnos imamo kot družba do umiranja, zakaj se bojimo staranja? Zakaj smrt odrivamo na stran, kot da ne bi bila del življenja in ne zgolj nasprotje le tega? Z lastnim umiranjem, predvsem pa s smrtjo bližnjega se je težko, včasih skoraj skrajno nemogoče sprijazniti, a kot pravijo v Slovenskem društvu hospic, je tudi smrt naravni element živega.
'Če bi zelo imela rada, bi razumela pot nekoga in mu dovolila oditi.'
Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo ter pomoč njihovim bližnjim, z namenom vzdrževati optimalno kakovost življenja, upoštevajoč vse bolnikove potrebe, pomagati svojcem med boleznijo, umiranjem in žalovanjem. Slabih deset odstotkov ljudi namreč umre nenadne smrti, ostali pa se imajo čas posloviti od življenja v času trajanja svoje bolezni.
Oče Viljema Julijana razkril kruto resnico, s čim se v Sloveniji spopadajo starši otrok z neozdravljivimi boleznimi
Viljem Julijan se je rodil z zelo težko in izredno redko neozdravljivo smrtonosno boleznijo gangliozidozo GM-1. V kratkem času bivanja na svetu pa je osvojil srca mnogih Slovencev in Slovenk ter postal glas malih borcev.
Namesto evtanazije paliativna oskrba? Kaj paliativna oskrba sploh je?
“Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo,” razloži dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., predsednica Združenja za paliativno in hospic oskrbo pri Slovenskem zdravniškem društvu in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Celostna oskrba pomeni, da bolnik dobi ne le medicinsko pomoč, kot je lajšanje bolečin oziroma obladovanje drugih simptomov. Podporo prejme tudi na psihološki in socialni ravni. Cilj je, da čim bolj kakovostno preživi zadnje obdobje. Težava je, da trenutno pri nas (pa tudi v tujini) paliativna oskrba še ne poteka, kot bi morala. Dolgo časa je bila to zapostavljena veja medicine, ki pa se danes pospešeno razvija. Slovensko zdravniško društvo meni, da bi z razvojem paliativne oskrbe, ki bi postala dostopna vsem državljanom, nehali govoriti o evtanaziji.
"Namesto o evtanaziji bi morali govoriti, kako doseči vsem dostopno paliativno oskrbo"
Paliativna oskrba pomeni celostno oskrbo bolnikov, ki so neozdravljivo bolni. Ne pomeni le zdravstvene pomoči, temveč tudi psihološko in socialno. Poleg tega se opora nudi svojcem. Ne le do smrti bolnika, temveč še v času žalovanja. "Namesto o evtanaziji bi morali govoriti, kako doseči vsem dostopno paliativno oskrbo," meni prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva. V Sloveniji je od leta 2010 sprejet program njenega razvoja, ki pa se povsod ne odvija, kot bi se moral. Naša država v tem ni izjema. Ocene so, da po svetu in tudi v razvitih državah paliativno oskrbo prejme le od 20 do 30 odstotkov vseh, ki bi jim lahko pomagala.
34-letnica, ki si obupano želi, da bi bila 90-letnica v čakalnici
Ko 34-letna Lisa Magill v bolnišnici čaka na zdravljenje, opazuje 90-letnico, ki sedi nasproti nje in si obupano želi, da bi bila na njenem mestu. Biti star 90 let pomeni, da imaš 90 let spominov na življenje, pravi. A Liso čaka le še nekaj mesecev življenja in pripravlja se na zadnje poglavje svojega življenja. O tem je odkrito spregovorila v svojem blogu.
Društvo Hospic ob 20-letnici z dražbo likovnih del
Slovensko društvo Hospic bo na svetovni dan paliativne in hospic oskrbe na Ljubljanskem gradu pripravilo dražbo likovnih del, s katero želijo obeležiti 20-letnico delovanja. Kot je za STA pojasnila predsednica društva Renata Roban, so prvotno načrtovali tudi mednarodno slikarsko kolonijo. Društvo se trenutno osredotoča na krepitev svojih programov.
Razjasnili razliko med evtanazijo in samomorom z zdravniško pomočjo
Evtanazija je usmrtitev, samomor z zdravniško pomočjo pa je namerna pomoč pri samomoru, zato je ta dva pojma treba ločevati. Smrti ne moremo preprečiti, lahko pa preprečimo, da bi umiranje postalo trpljenje, je bilo glavno sporočilo okrogle mize, ki so se je udeležili strokovnjaki medicinske stroke.
Pretresljiva diagnoza ga je popeljala na kriva pota
Ko je Walter izvedel, da je zbolel za neozdravljivim pljučnim rakom, ga diagnoza ni potrla. Ravno nasprotno. Zavedel se je, da je njegovo stanje tako resno, da mora poskrbeti za družino, hkrati pa tudi, da nima kaj izgubiti. Odloči se, da bo pričel preprodajati drogo.
Če bi bil to vaš zadnji dan, kaj bi obžalovali?
Avstralska medicinska sestra, ki z umirajočimi preživlja zadnje tedne življenja, si je več let skrbno zapisovala njihova obžalovanja ter na podlagi tega sestavila seznam petih najpogostejših želja.
Zdravniki so jo prikrajšali za življenje
78-letna britanska upokojenka trdi, da so jo zdravniki prikrajšali za možnost, da bi se lahko borila za življenje, saj v njenem abdomnu niso odkrili 6,5 kilogramov težkega tumorja.
Spoznajte zdravnico, ki podira tabuje o smrti
Specializirana zdravnica paliativne medicine Urška Lunder spremlja tiste najtežje bolnike, ki jih zaradi neozdravljivih bolezni čaka smrt. Pacientom in svojcem pomaga, da se soočijo z grozljivo diagnozo in da so njihovi zadnji dnevi, tedni, meseci čim lažji.
