pandemija
Zakaj smo priča naraščanju primerov anksioznosti in depresije med mladimi?
V zadnjih desetletjih smo priča izrazitemu porastu primerov anksioznosti in depresije med mladimi, kar predstavlja resen izziv za zdravje na globalni ravni. Mnogi strokovnjaki opozarjajo na različne dejavnike, ki prispevajo k temu trendu, vključno s spremembami v družbeni dinamiki, tehnologiji, izobraževalnem sistemu in celo zdravstvenem sistemu.
Bomo še sploh živeli dolgo?
Se je pričakovana življenjska doba res skrajšala? Zakaj? Raziskave iz septembra lani kažejo, da smo ljudje zdaj genetsko manj odporni kot naši predniki. Zakaj naj bi bilo temu tako?
8 najnevarnejših virusnih bolezni
Današnji virusi so zelo kompleksni in jih je skoraj nemogoče nadzorovati ali zadržati. V preteklih milijonih letih ali več so razvili stopnjo preživetja in učinkovitosti, ki jo je osupljivo razumeti. Še naprej preučujemo, poskušamo najti nove načine, kako jih premagati, oni pa še naprej mirno mutirajo.
''Dolgotrajna stiska lahko vodi k slabšemu splošnemu zdravju''
Kako sta povezana socialna ogroženost in splošno zdravje? Kako revščina, pomanjkanje osnovnih dobrin, vpliva na otrokov fizični in psihični razvoj? Goli in osnovni potrebi vsakega od nas sta hrana in voda. In če tega ni? Zanimalo me je, kakšno je trenutno stanje socialne ogroženosti med otroki in družinami, še bolj kot statistika, pa me je zanimalo, kako konkretno pomanjkanje osnovnih dobrih in zanemarjane osnovne potrebe, vpliva na otrokov razvoj. Odgovarja Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Je osamljenost lahko nevarnejša od kajenja in debelosti?
Velika razlika obstaja med samoto in osamljenostjo. Medtem ko lahko v samoti uživamo, je osamljenost človeško čustvo, ki ga od časa do časa občutimo vsi, a vedno več znanstvenikov, z njimi pa študij opozarja, da je osamljenost več kot čustvo oz. občutje in jo je potrebno obravnavati celo kot bolezen, ki je lahko smrtonosna. Poglejmo si, zakaj.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
Ali ste vedeli, da kreativnost lahko pozitivno vpliva na vaše duševno zdravje?
Morda se sliši skoraj predobro, da bi bilo res, vendar številne raziskave kažejo, da lahko s preprostimi dejavnostmi, ki vključujejo kreativnost, pozitivno vplivamo na delovanje možganov, okrepimo duševno zdravje in celo izboljšamo počutje. Kreativnost je v bistvu globoko zakoreninjena v človeški naravi. Kognitivna teorija celo trdi, da je kreativnost eden od osnovnih dejavnikov za naše preživetje in razvoj. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali, kako lahko kreativne dejavnosti prispevajo k našemu zdravju in dobremu počutju ter kakšne koristi nam prinašajo.
Trend, kateremu bi morali slediti vsi
V zadnjih časih se je na družabnih omrežjih pojavil trend ''slow living'' oziroma počasno življenje. Gre za trend, katerega namen je spodbujanje bolj uravnoteženega in premišljenega življenje. Filozofija počasnega življenja predstavlja protiutež hitremu življenju in potrošniško usmerjeni kulturi, ki prevladuje v sodobni družbi.
Strokovnjak razkriva: kako v trenutnih razmerah najhitreje do zdravnika?
Slovenski zdravstveni sistem že nekaj let pestijo resni izzivi. Pacienti najbolj intenzivno občutimo zlasti dva: pomanjkanje zdravnikov in (pre)dolge čakalne dobe. Situacijo je nedavno še dodatno zaostrila stavka zdravniškega sindikata Fides in ljudje se upravičeno sprašujemo, ali bomo, če zbolimo ali se poškodujemo, sploh imeli možnost ustrezne zdravniške obravnave v doglednem času. Pri iskanju odgovorov na to in na podobna vprašanja, ki se dotikajo zdravniške oskrbe, smo se obrnili tudi na zavarovalnice - in prišli do zanimivih ugotovitev!
Ganljiva izpoved: ''Nisem samo preživela, sem zmagovalka''
Christini Miner je za womenshealthmag razkrila, zakaj se ni odločila za rekonstruktivno kirurgijo in zakaj ni želela prsnih vsadkov po odstranitvi dojk. Njeno glavno sporočilo je, predvsem ženskam, da ne potrebujejo vsadkov, da bi se počutile lepo. Mi pa poudarjamo, da je to vsekakor odlična izbira za vse ženske, ki jih ne želijo, nikakor pa ni nič narobe, če se zanje odločite! Toda poglejmo si Christinino zgodbo.
ChatGPT dečku rešil življenje
Malčku, čigar simptomi so tri leta begali 17 zdravnikov, so končno diagnosticirali redko bolezen. S pomočjo ChatGPT-ja!
Slovenija bi lahko med prvimi evropskimi državami odpravila raka materničnega vratu
17. novembra praznujemo drugo obletnico globalne strategije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki se je zavezala odpraviti raka materničnega vratu. Govorimo o prvi odpravi katerega od rakov na sploh. Slovenija bi lahko postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspel ta podvig, so sporočili z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kaj je kolera?
Kolera je bakterijska, črevesna in nalezljiva bolezen, ki se običajno širi prek onesnažene vode. Povzročajo jo bakterije iz vrst vibrionov. Povzroča hudo drisko in dehidracijo. Če se kolera ne zdravi, je lahko smrtna v nekaj urah, tudi pri prej zdravih ljudeh.
Pogosto stanje, ki ima lahko resne posledice za naše zdravje
Ko govorimo o zdravju, se pogosto osredotočamo zgolj na fizično stanje telesa, pa čeprav v to kategorijo sodi tudi duševno in socialno blagostanje. Stres, preobremenjenost, izčrpanost, utrujenost in temačne misli so le nekateri znaki, da naše duševno zdravje ni v najboljšem stanju, in le s pravočasnim ustreznim ravnanjem lahko preprečimo, da bi se iz teh simptomov razvile resnejše težave.
Teorije zarot: zakaj nas tako privlačijo
Različne teorije zarot v ljudeh vedno zbujajo mešana čustva, saj s seboj nosijo pridih skrivnostnosti in vprašanj: »Kaj pa če je vse res?« Pojavljale so se že skozi zgodovino, zlasti v obdobjih krize, ki jih običajno spremljajo strah, negotovost, zmanjšanje občutka varnosti in kontrole, kar še bolj spodbuja takšen način razmišljanja. Teorije zarot se razvijajo skoraj na vseh področjih – od politike, življenja slavnih oseb, zdravstva, vojske, skratka vsega, kar se dotika naših življenj. A kaj je tisto, kar žene takšno razmišljanje, in kdo so ljudje, ki tako zelo radi verjamejo?
Koronakriza: Slovenski igralec iskreno o času, ki smo ga preživeli ločeni
Pandemija covida-19 se je zgodila nepričakovano, a hkrati močno zarezala v naš vsakdan, po slabih dveh letih pa se vse bolj zdi, da se 'nova normalnost', ki smo jo imeli zgolj za začasno, vse bolj uveljavlja kot povsem običajen vsakdan. O tem smo klepetali tudi z Juretom Henigmanom, priznanim slovenskim igralcem, ki trenutno blesti v novi slovenski seriji Gospod profesor.
Kako je pandemija vplivala na kronične nenalezljive bolezni in dejavnike tveganja?
Pandemija je vplivala na vse dele našega življenja, pomemben vpliv pa ima tudi na dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.
Slovenska igralka o tem, kako se je soočala z omejitvami med pandemijo
Karin Komljanec je pri nas uveljavljena igralka, ki pa jo lahko te dni spremljate v novi humoristični seriji Za hribom. To so snemali v pomladnih in poletnih mesecih, med pogovorom z nami pa je igralka ugotovila, da ji je prav ta pomagala pri spopadanju vseh omejitev med pandemijo, saj je velika večina serije posneta zunaj na prostem.
S tem se pozimi sooča kar 80 odstotkov Slovencev
Z vdorom hladnejšega zraka so se še dodatno razplamtele že tako pogoste akutne okužbe dihal, zato je zelo pomembno, da pravočasno poskrbimo za svoj imunski sistem. Okrepimo ga lahko na več načinov, tudi z zdravo in uravnoteženo prehrano, s katero organizem dobi ustrezne količine vseh potrebnih hranil. Izjema je vitamin D, ki ga telo v največji meri proizvaja ob izpostavljanju sončni svetlobi. Ker je te v zimskih mesecih zelo malo, je sončni vitamin potrebno ustrezno nadomeščati. Preverite, kako!
Anksioznost in depresija: vse, kar morate vedeti
Kakšne so razlike med aksioznostjo in depresijo? Je mogoče, da imamo istočasno eno in drugo? Kakšni so vzroki za eno in drugo, kako prepoznamo simptome in najpomembnejše, kam se lahko (pravočasno!) obrnemo po pomoč?
'Bolela me je glava, temnilo se mi je pred očmi, videla sem pike...'
Teja Bajt je širni Sloveniji postala znana, ko se je s svojim inovativnim produktom, Innoboxom, s katerim želi znanost približati otrokom, predstavila v priljubljenem projektu Štartaj Slovenija. A življenjska zgodba molekularne in celične biologinje ni spisana zgolj iz zmag, najtežje pa ji je bilo, ko je po seriji profesionalnih uspehov zbolela za meningitisom. Ob tem je večkrat dokazala, da so težave zgolj postojanka, ki jo lahko preoblikuješ v priložnost.
September: Mesec ozaveščanja o malignih boleznih otrok in mesec boja proti Alzheimerjevi bolezni
Za večino od nas je september mesec, v katerem se vrnemo k svojim običajnim poslovnim obveznostim in se poslovimo od zadnjih toplih dni v letu. Na drugi strani pa je to mesec ozaveščanja, prebujanja in odpiranja oči o pomembnih zdravstvenih temah.
Stanje, ki ima lahko resne zdravstvene posledice
Dolgotrajni stres, ki ga imenujemo tudi kronični stres, je dolgoročen fiziološki odziv, ki ima lahko resne zdravstvene posledice, če se ne zdravi pravočasno in ustrezno. Vpliv dolgotrajnega stresa lahko vključuje tako fizično kot duševno zdravstveno stanje, navadno pa zajema oboje.
Tipi osebnosti in prilagajanje koncu pandemije
Čeprav mnogi čutijo neizmerno olajšanje in navdušenje zaradi postopnega vračanja v ’normalno’ življenje, vsi ne doživljajo enakega vznemirjenja pri prehodu v svobodnejše obdobje. Razlike v doživljanju so v veliki meri odvisne od tipa osebnosti.
Katarina Čas, kot je še niste videli
O Katarini Čas smo v preteklih letih veliko slišali, predvsem o tem, kako žanje uspehe v tujini. Med drugim je iz prve roke ugotovila, kako je videti snemanje v glamuroznem Hollywoodu, kjer je bila postavljena ob bok Leonardu DiCapriu, snemala je tudi z legendarnim Alom Pacinom. Tak življenjski slog pa s seboj prinaša tudi veliko stresa. Zdaj, ko se simpatična svetlolaska vrača pred kamere slovenskih ustvarjalcev, smo z njo poklepetali o tem in kaj jo je naučila globalna pandemija covida-19.
Debelost: Epidemija, za katero ne bo cepiva
Vstopili smo v tretjo dekado 21. stoletja, v obdobje, ko se svet bori s pandemijo koronavirusa SARS-CoV-2. Življenje se je v marsičem spremenilo, posledice pa smo v večji ali manjši meri zagotovo občutili že vsi. Poleg te pandemije pa je svet v zadnjih nekaj desetletjih prizadela še druga »pandemija«.
Kako se soočiti s tesnobo zaradi praznikov in koronavirusa?
Danes so nam informacije dostopne na vsakem koraku. Beremo lahko tako verodostojne podatke kot tudi tako imenovane lažne novice. Veliko ljudi ne ve več, čemu in komu naj verjamejo, predvsem pa ne vedo več, kaj naj si sploh mislijo o trenutnem dogajanju.
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
"Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri enostavna pravila"
Gripa ali influenca je akutna, zelo nalezljiva bolezen, ki prizadene dihala. Največkrat se pojavlja pozimi v obliki večjih ali manjših epidemij. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so z rednim izvajanjem cepljenja proti gripi v ambulantah pričeli že 19. oktobra.
Tesnoba in fobije zaradi videokonferenc in spletnih druženj
V letošnjem letu se je zaradi pandemije pojavil razmah videokonferenc in spletnih druženj, skupaj z njimi pa so pri nekaterih vzniknile tudi socialna anksioznost in celo fobije različnih razsežnosti. Socialna anksioznost je lahko blaga in se jo da dokaj učinkovito obvladovati s preprostimi tehnikami, v nekaterih primerih pa lahko simptomi postanejo tako močni, da se posameznik začne spletni izpostavljenosti izogibati.
