perfekcionizem
10 znakov, da imaš dober odnos sam s seboj
Dober odnos s samim seboj je ključnega pomena za tvoje duševno zdravje, samozavest in splošno zadovoljstvo v življenju. Ko se naučiš sprejeti in ceniti samega sebe, postaneš bolj odporen na stres, lažje premaguješ izzive in gradiš boljše odnose z drugimi. Toda kako veš, ali imaš dober odnos sam s seboj?
Izgorelost nadarjenega otroka – kako prepoznati opozorilne znake?
Vas zanima, kako pogosta je izgorelost nadarjenih otrok, kako je videti, kakšni so njeni učinki in kako jo preprečiti?
11 zapovedi, ki jih morate upoštevati za srečnejše življenje
Vsako leto si postavljamo bolj ali manj dosegljive cilje, ki pa jih kmalu po prvih januarskih dneh tudi pozabimo. Koliko je med vami takšnih, ki si v novem letu želite bolj osrečujočih odnosov, da bi se znali bolje postaviti zase, da bi poiskali družbo navdihujočih ljudi, da ne bi bili tako zahtevni do sebe ... Verjetno ste se vsaj v kakšni od naštetih idej prepoznali. Predstavljamo vam 11 bistvenih zapovedi, ki jih je vredno upoštevati, če želite nekaj storiti za svoje čustveno blagostanje in bolj izpolnjujoče življenje.
Kako obvladati stres pred testi?
Stres pred testi je nekaj, s čimer se sooča skoraj vsak najstnik. Misli o ocenah, pričakovanjih staršev in tvojih lastnih ciljih lahko hitro postanejo preobremenjujoče. Toda ali je mogoče obvladati stres in se hkrati zabavati? Seveda je! Ključ je v ravnovesju.
Kako novoletne zaobljube vplivajo na naše duševno zdravje?
Začetek novega leta pogosto zaznamujejo novoletne zaobljube – odločitve, s katerimi želimo izboljšati svoje življenje. Od bolj zdravega življenjskega sloga do večje produktivnosti ali boljših odnosov so te zaobljube pogosto prežete z optimizmom in pričakovanji. A čeprav imajo lahko pozitiven vpliv, pogosto prinašajo tudi stres, občutke neuspeha in nepotreben pritisk.
Kako do mirnega življenja?
Ljudje se soočamo z različnimi izzivi, od poklicnih zahtev do družinskih obveznosti, od financ do socialnih pritiskov. Vse to nas lahko odvrne od iskanja mirnega življenja, ki ga mnogi želijo doseči. A mirnost ni le odsotnost stresa, temveč način življenja, ki vključuje ravnotežje med telesom, umom in dušo.
Ali veste zakaj ste utrujeni?
Utrujenost je pogost sindrom sodobnega človeka. Vse več ljudi se pritožuje, da jih utrujenost spremlja skozi daljše časovno obdobje in da se kjub počitku ali dopustu stanje ne spremeni bistveno. Tisto kar je pomembno vedeti je, da kronična utrujenost sodobnega človeka napogosteje ni posledica fizičnega napora ali parih neprespanih noči. Utrujenost sicer zaznamo kot skupek fizioloških stanj, ki se kažjo skozi telo, a najpogosteje, ko se obrnemo po pomoč zdravniku ni zaznati niti bistvenih odstopanj v splošni krvni sliki. Vzroke za utrujenost je potrebno iskati tudi v sferi duševnega zdravja. Še posebaj je smiselno preveriti kako znamo postavljati meje v zasebnem in poslovnem življenju ter kakšna je naša samopodoba.
Se počutite preobremenjene? Kaj lahko dejansko pomaga?
V današnjem času se lahko, z vsemi obveznostmi, ki jih imamo, zelo hitro počutimo preobremenjeno. Občutek nemoči se lahko prikrade, ko najmanj pričakujemo. Če se vam zdi, da so stvari postale veliko bolj stresne kot običajno, poskusite z naslednjimi stvarmi, ki vam lahko pridejo prav.
Kaj pomaga pri anksioznosti in paničnih napadih?
V življenju neprestano bijemo bitke, včasih smo pri tem lahko uspešni, spet drugič malo manj, ali pa se izgubljamo v svojih neprijetnih čustvih, ki hočemo ali nočemo vplivajo na naše vedenje, odnose in nazadnje tudi na naše vsesplošno počutje. O premagovanju anksioznosti in paničnih napadov smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtom.
Zato se redimo
Včasih se nam zdi, da delamo vse prav, toda želenega učinka ni od nikoder, medtem ko smo se neizmerno trudili, a očitno zaman. Zaradi tega smo lahko brezvoljni in se sprašujemo, kako je mogoče, da tehtnica kaže več in ne manj. Mogoče smo rekli NE banjici sladoleda, čipsu, čokoladi in drugim pregreham, ampak nič ni pomagalo. Ali ima potem še smisel, da se sploh trudimo? Zakaj se ne bi tokrat raje vprašali, kaj delamo narobe, da nikakor ne pridemo do pravih rezultatov.
Se zavedaš, kako zelo škodljiv je perfekcionizem?
Velikokrat, na žalost, v šali mnogi posamezniki radi rečejo, da so perfekcionisti. Zasledovanje perfekcionizma, celo hvalisanje z njim, pa je lahko škodljivo. Onemogoča namreč napredek, ne dovoljuje napak in v fokus postavlja nekaj, kar ne obstaja – popolnost.
Kako prepoznati simptome anksioznosti pri najstnikih?
Od šolskih izpitov, odraščanja in problemov, ki pridejo z njim, do pretirane uporabe družbenih omrežij. Veliko stvari lahko povzroči tesnobo pri najstnikih. Kaj storiti, če in ko jo prepoznate? Navsezadnje, kako jo sploh prepoznati?
Kako premagati perfekcionizem?
Vsaka stvar ima svoje meje – tudi delo. In čeprav se sliši paradoksalno, je lahko želja po tem, da bi vse naredili čim hitreje in čim bolj popolno, izredno slaba za naše zadovoljstvo in tudi za našo produktivnost.
Pokaži, kdo si!
Prebral si že naš članek o pasteh influencerstva (link do članka) in veš, na kaj moraš biti pozoren, da se ne bo želja po internetni slavi prelevila v nočno moro. Kljub temu te influencerstvo mika – veš, da v sebi skrivaš veliko stvari, ki bi jih rad delil s svetom.
Zakaj je želja po popolnosti tako slaba?
Zagotovo poznaš vsaj enega perfekcionista v svojem življenju. Nekoga, ki si vedno želi, da vse opravi z odliko, nikoli ni zares zadovoljen s svojimi dosežki, hkrati pa se lahko zelo razburi, če kaj ne gre po njegovem planu. Morda si ta nekdo celo ti. Morda se tudi ne zavedaš, kaj se skriva v ozadju želje po popolnosti. O tem je v tokratni sveži video vsebini spregovoril Oskar. Več si lahko pogledaš v spodnjem videu.
Anksioznost v partnerstvu: dvomi, strahovi in pomisleki
Anksioznost v partnerskem odnosu se nanaša na moteče in vsiljive misli, ki nas vodijo do dvomov v partnerja in pogoste skrbi v zvezi v odnosom. Kaj pa če me vara? Mi morda laže? Kaj pa, če me namerava zapustiti? Tovrstna vprašanja so lahko izjemno obremenjujoča, sploh, če imamo občutek, da nad negativnimi mislimi nimamo več nadzora.
Kako se odvaditi neskončnega premlevanja?
Premlevanje je težnja k ponavljajoči se pasivni analizi svojih težav, pomislekov in občutkov stiske, ne da bi ob tem storili kakršne koli pozitivne spremembe. Ta nezdrav vzorec prekomernega razmišljanja lahko premagamo s preprostimi koraki.
Kakšna je razlika med lenobo in odlašanjem?
Sta lenoba in odlašanje le dve različni besedi za isto stvar? Ne. Odlašanje je aktiven proces, pri katerem namesto naloge, ki bi jo morali opraviti, počnemo nekaj drugega, manj obremenjujočega. Nasprotno pa lenoba kaže na apatijo, neaktivnost ter nepripravljenost na ukrepanje.
Kaj se skriva za popolnimi fotografijami?
Imaš tudi ti, ko brskaš po družabnih omrežjih, občutek, da so življenja drugih popolna, tvoje pa je bedno? Nemalo ljudi se ob gledanju popolnih fotografij, ki prikazujejo še popolnejša življenja, počuti, kot da je z njihovim življenjem nekaj narobe. O tej temi je v tokratnem vlogu poglobljeno spregovoril naš Oskar.
Žrtve samozaničevanja in občutki manjvrednosti
Življenje nam na poti postavlja nešteto ovir, izzivov in preizkušenj, a nobena ni tako velika kot tiste, ki si jih ustvarjamo sami. Samosabotaža se zgodi, ko se logični, zavestni um ne zmore ustrezno soočiti s podzavestjo. Slednja predstavlja tisti kritični notranji glas, ki nas zadržuje na mestu in otežuje naša prizadevanja. To vključuje vsa vedenja ali misli, ki nas oddaljujejo od tistega, kar si v življenju najbolj želimo. »Nisi dovolj dobra/sposobna/pametna/privlačna.« »Tega ne boš nikoli dosegel.« »To je prevelik zalogaj zate.« Se tudi sami kdaj zalotite, kako vam vztrajno prigovarja tihi glasek?
6 navad, ki spodkopavajo srečno življenje
Pogosto nam vsakdan prečkajo knjige in članki, v katerih beremo o napotkih za srečno življenje. Kaj početi in česa ne. Kako razmišljati in kako osvajati nove navade. A premalokrat se zavedamo, da je potrebno včasih na življenje pogledati iz druge perspektive – takšne, ki nam odstre nov pogled na odnose, situacije, sebe. Tokrat smo se lotili pogleda na svet z vidika nesrečnih in nezadovoljnih ljudi, saj nam je iz drugačnega zornega kota resnica včasih veliko bolj razumljiva in jasna.
Oblike perfekcionizma: Ko je le popolno dovolj dobro
"Če sem videti popolno in vse naredim popolno, se lahko izognem ali zmanjšam boleče občutke sramu, sodbe ali krivde," pravi eno od razmišljanj, povezanih s perfekcionizmom, ki je v težjih oblikah samodestruktiven in zasvajajoč sistem prepričanj. Izkazalo pa se je, da perfekcionizem ni nujno usmerjen le navznoter, ampak tudi navzven, v nekaterih primerih naj bi bil celo pogojen z zunanjim pritiskom.
Rdeča luč naj zasveti, ko preležite cel vikend in ste utrujeni še v ponedeljek
Če si po službi ali čez vikend želite le počitka ter ste nato kljub dvodnevnem poležavanju utrujeni še v ponedeljek, je to znak za alarm, pravi psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije. Pogovarjali smo se, kdaj je stres normalen, kdaj pa ga je preveč. In kdaj nam zaradi stresa pripada tudi bolniška.
Je perfekcionizem nekaj pozitivnega ali negativnega?
"Perfekcionizem je človekova težnja, da bi v vseh stvareh vse naredil najboljše možno in brez napake," pojasnjuje klinična psihologinja Aleksandra P. Meško. Medtem ko to deluje kot povsem lepa in smiselna želja, pa je napaka perfekcionistov, da ne znajo ločiti, kje bi bilo perfekcionizem smiselno uporabiti, kje pa ne. Kar vse bi moralo biti popolno. Tu pa se potem zalomi.
To preberite, če mislite, da ste preveč utrujeni
Ali veste, kdaj pretiravate? Kdaj ste na dobri poti proti izgorelosti? "Ločiti je namreč treba proces izgorevanja in njegovo končno stopnjo – izgorelost," pojasnjuje dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka. "V procesu smo že, ko se začnemo prisilno pretirano angažirati, ko začnemo delovati deloholično, perfekcionistično, ko se prek vseh meja trudimo, da bi drugim ugajali in podobno."
Ko nam življenje uničuje obsesivno-kompulzivna motnja
Obsesivno-kompulzivno motnjo je mogoče premagati ter zaživeti bolj srečno. Z Aleksandro P. Meško, specialistko klinične psihologije, smo se pogovarjali, kako sprejeti neprijetne, obsesivne misli in kako se znebiti kompulzij, fizičnih postopkov, ki smo jih razvili, da bi zmanjšali občutek tesnobe, ki se pojavi ob misli, ki nam ni všeč.
Vedenje, ki je lahko povezano z depresijo
Včasih je zmotno veljalo, da se osebo, ki trpi za motnjami razpoloženja, kamor spada tudi depresija, enostavno spozna že po zunanjem videzu. Dolgotrajna brezvoljnost, neurejen videz, otožen obraz, epizode joka, razdražljivost. A danes vemo, da ima depresija mnogo obrazov, in prav zaradi tega jo je včasih težko prepoznati – tako pri sebi kot drugih. Depresija se lahko skriva tudi za pretirano ambicioznostjo, željo po nadpovprečnih rezultatih, perfekcionizmu, občutku obvladovanja vsega okoli nas. Če pa sliko obrnemo, je vse našteto lahko tudi povod za dolgotrajno nezadovoljstvo, iztrošenost, kar lahko vodi v občutke kronične praznine.
Ko perfekcionizem privede na rob zmogljivosti
Zdi se, da smo v današnjem času vse bolj podvrženi k težnji biti boljši, uspešnejši, lepši … na vseh področjih življenja. A žal je ta usmerjenost vedno povezana tudi s povečano anksioznostjo, depresivnimi motnjami, samomorilnim vedenjem, motnjami hranjenja, neuspehi v odnosih in številnimi drugimi zdravstvenimi težavami.
Zdravljenje osebnostne motnje
Zelo bi bila vesela vašega mnenja glede tega kaj se da spremeniti pri osebi ,ki ima anksiozno-depresivno motnjo,odvistnostno osebno motnjo,poleg tega pa še lastnosti,ki vodijo v izgorelost-notranje pr...
Hipnoterapija
Pozdravljeni! Stara sem 28 let in imam hude težave s samozavestjo pri srečevanju novih ljudi, predvsem mislim na službo v kateri sem trenutno zaposlene (in predvsem zaposlene na višjih položaj...
