personalizirana medicina
Zakaj so ženske bolj izpostavljene tveganju za demenco?
Strokovnjaki ugotavljajo, da za večjo obolevnost žensk za demenco niso krivi le geni ali starost, temveč specifičen vpliv dejavnikov tveganja na njihovo kognicijo.
Želimo samo preživeti ali tudi kakovostno živeti?
Ko človek izve, da ima resno bolezen, najprej pomisli samo eno: da bi preživel. Vse drugo za trenutek izgine. A ko zdravljenje steče, se pokaže še drugo, enako pomembno vprašanje. Ali se bo lahko vrnil v svoje življenje? K delu, družini, vsakdanu, ki ga je imel prej. Bolniki sami pogosto povedo zelo preprosto: pomembno jim ni le, da živijo dlje, ampak da lahko živijo kakovostno in da zaradi bolezni ne pade vse breme na njihove bližnje.
Sodobno lajšanje simptomov alergije: kakšne so vaše izbire?
Sodobno zdravljenje alergij združuje zdravila, imunoterapijo in nove biološke terapije za učinkovitejše obvladovanje simptomov.
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Naslednje desetletje bo verjetno prelomno za razumevanje Parkinsonove bolezni
Strokovnjaki vedno znova iščejo načine, kako pomagati ljudem s Parkinsonovo boleznijo. V zadnjem času raziskujejo več različnih pristopov, kot so spremembe v delovanju genov (kar imenujemo epigenetika), vnetni procesi v možganih (nevroinflamacija) in zdravljenje prilagojeno vsakemu posamezniku posebej (personalizirana medicina).
Marija Lucija Antolič: Kronične bolezni so postale epidemija
Večina bolezni, ki skrajšujejo življenje in zmanjšujejo njegovo kakovost, se ne pojavi nenadoma, temveč se razvijajo desetletja v ozadju, ne da bi jih pravočasno opazili. Srčno-žilne bolezni, presnovne motnje, rak in demenca so pogosto posledica dolgoročnih življenjskih navad, na katere bi lahko vplivali že veliko prej. Kljub številnim znanstvenim dokazom o pomenu preventive še vedno čakamo na prvi alarm, preden se odločimo za spremembe. Zakaj je preventiva tako pogosto spregledana in kako lahko spremenimo ta miselni vzorec? Pogovarjala sem se z Marijo Lucijo Antolič, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, ki v in pri svojem delu glavni poudarek daje dolgoživosti in preventivi, ki je ključnega pomena.
Zakaj in kako bakterije v črevesju odločajo o našem razpoloženju?
V zadnjem desetletju so znanstveniki odkrili osupljivo povezavo med zdravjem črevesja in duševnim zdravjem, ki presega zgolj prebavne funkcije. Črevesje, pogosto imenovano 'drugi možgani', vsebuje milijarde bakterij, ki vplivajo na naše razpoloženje, čustva in vedenje.
Bo umetna inteligenca prišla tudi v zdravstvo?
Ste vedeli, da se je koncept umetne inteligence rodil v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila prva aplikacija za zdravstveno varstvo razvita na Univerzi Stanford leta 1972? Ni torej nekaj popolnoma novega, kot radi verjamemo. Vsekakor pa dobiva nove razsežnosti, ki se jih verjetno še ne zavedamo. Je torej na mestu vprašanje, če in kdaj bo prišla tudi v zdravstvo? Je že prisotna? Kaj bo s seboj prinesla in najpomembnejše, kaj si od nje lahko obetamo?
