po 60. letu
Po 60. letu mišice ne izginejo čez noč, ta vsakodnevna navada jih lahko pomaga ohraniti
Po 60. letu začne izguba mišične mase postajati bolj opazna, vendar to še ne pomeni, da je oslabelost neizogibna. Ena najpomembnejših navad za ohranjanje mišic je presenetljivo preprosta: redno gibanje in predvsem vadba za moč.
Zakaj se po 50. letu zbujamo prej? Strokovnjaki opozarjajo na eno pogosto navado
Če se po 50. letu vse pogosteje zbudite ob štirih ali petih zjutraj, še preden zazvoni budilka, za to ni nujno kriva neprespanost. S staranjem se namreč spreminja tudi notranja biološka ura.
Zakaj se po 60. letu nekateri hitro postarajo, drugi pa ne?
Dva človeka sta lahko stara 70 let, vendar je razlika med njima na pogled in predvsem v telesnih sposobnostih ogromna.
Ključni nasveti strokovnjaka za močne kosti in večjo gostoto
Spoznajte štiri glavne sovražnike vaših kosti in praktične načine, kako s prehrano in vadbo ohraniti okostje močno tudi v zrelih letih.
Po 50. letu v svoj zajtrk vključite ta tri živila in vaši možgani bodo delovali bolje kot kadarkoli prej
Odkrijte tri preprosta živila, ki lahko v samo enem tednu opazno izboljšajo vaše razmišljanje in mentalno budnost.
Najboljša živila za ženske, starejše od 60 let: so odlična izbira za večerjo in zmanjšujejo tveganje za bolezni srca
Spoznajte tri idealna živila za večerjo, ki zmanjšujejo tveganje za bolezni srca in izboljšujejo prebavo.
Najboljše oblike telesne aktivnosti za vitalnost po 60. letu
Redna telesna aktivnost je eden najbolj učinkovitih načinov za ohranjanje zdravja v poznejših letih. Po 60. letu je gibanje ključno za ohranjanje mišične mase, ravnotežja, gibljivosti in srčno-žilnega zdravja.
Zakaj je trening z utežmi nujen za ohranjanje zdravja
Pred 2 leti sem prvič v življenju naredila DXA meritev telesne sestave, preiskavo, ki pokaže natančno koliko je mišic, koliko maščobe in koliko kosti. Tehtala sem 58 kilogramov, na pogled sem bila vitka, laboratorijski izvidi v redu. Nihče ne bi rekel, da je karkoli narobe.
Aspirin lahko povzroči resne zaplete, opozarjajo strokovnjaki
Strokovnjaki opozarjajo pred vsakodnevnim jemanjem aspirina brez posveta z zdravnikom. Analiza kaže, da številni ljudje jemljejo aspirin za preprečevanje srčnih bolezni in kapi, kar pa ni vedno upravičeno. Nujen je pogovor z zdravnikom o tveganjih in koristih.
To se zgodi telesu po 60. letu, če se kopiči odvečna maščoba
Starejši odrasli se pogosto soočajo z izzivi, kot so upočasnjena presnova, povečano kopičenje maščobe in večje tveganje za presnovne bolezni.
Lahko vaša krvna skupina vpliva na tveganje za možgansko kap?
Raziskovalci so ugotovili, da imajo ljudje s krvno skupino A za 16 odstotkov večje tveganje za zgodnjo kap, medtem ko je pri skupini O tveganje nižje.
Sarkopenija: utemeljen pristop k ohranjanju mišic v starosti
S staranjem telo prehaja skozi številne biološke spremembe, med katerimi je ena najopaznejših izguba mišične mase. Gre za proces, imenovan sarkopenija, ki se začne že po 30. letu, postopoma napreduje in se po 60. letu še pospeši.
To sta leti, ko se telo najhitreje postara
Čeprav se nam zdi, da se staramo vsak dan po malem, raziskave kažejo, da se naše telo dejansko spreminja v sunkih.
Ste vedeli, da se epilepsija lahko razvije po 40. letu?
Zgodba Emme Leenders opozarja na spregledane znake epilepsije v srednjih letih, ki jih ljudje pogosto zamenjujejo za stres ali simptome menopavze.
Senzorna preobremenjenost v digitalni dobi: zakaj se možgani ne morejo več izklopiti
Zjutraj zazvoni budilka, roka pa takoj seže po Instagramu. Med kavo tri sporočila, na poti v službo podkast, v službi štirinajst odprtih zavihkov, zvečer skrolanje in gledanje serij.
Ali ženske po 60. letu potrebujejo dodatke železa?
Potrebe po železu se s starostjo spreminjajo, zato je pomembno razumeti, kdaj je dodajanje smiselno in kdaj lahko škodi.
Srčna aritmija: ko preskakovanje srca ni več nedolžno
Preskakovanje srca je lahko nenavarno, lahko pa opozarja na srčno aritmijo. Spoznajte znake, ki jih ne smete spregledati.
Zakaj se nam energija v štiridesetih zmanjša
V štiridesetih letih se utrujenost pogosto stopnjuje, vendar to ne pomeni neizogibnega upada energije.
Revolucionarni preboj na Kliniki Golnik in UKC Ljubljana
Univerzitetna klinika Golnik ter klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana sta prvič v Sloveniji uspešno uvedla zdravljenje obstruktivne spalne apneje s stimulacijo podjezičnega možganskega živca. Kot so izpostavili na novinarski konferenci na Golniku, gre za pomemben klinični, strokovni in organizacijski preboj.
Lahko prehrana pomaga ohranjati močne in zdrave kosti?
Z leti se gostota kosti naravno zmanjšuje, tveganje za zlome in osteoporozo pa narašča. Po 50. letu – še posebej pri ženskah po menopavzi – postane skrb za zdrave in močne kosti izjemnega pomena.
Nevidna meja v staranju: Padec odpornosti po 75. letu starosti
Nova študija razkriva ključno prelomno točko v procesu staranja okoli 75. leta starosti, ko se drastično zmanjša sposobnost organizma za okrevanje po poškodbah ali boleznih, kar označuje vstop v obdobje povečane krhkosti.
Presejalni program PETER: Nova era za odkrivanje raka prostate
Ali veste, da je rak prostate najpogostejši pri moških? Program PRO-PETER vam omogoča, da brezplačno in varno preverite svoje zdravje. Prejeto vabilo je priložnost za zgodnje odkrivanje in boljše možnosti zdravljenja. Odzovite se vabilu in poskrbite zase!
Demenca: v kateri starosti jo najpogosteje diagnosticirajo in zakaj je zgodnje prepoznavanje ključno
Najpogosteje se demenca diagnosticira po 65. letu starosti, pri čemer se tveganje z vsakim desetletjem bistveno poveča.
Najnovejši podatki Registra raka RS - naraščajoče število primerov raka opozarja na potrebo po krepitvi onkologije
Register raka Republike Slovenije, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je objavil redno letno poročilo, ki prinaša najnovejše podatke o obremenjenosti z rakom v Sloveniji. V letu 2022 je za rakom zbolelo približno 19.000 ljudi, več kot 10.000 moških in skoraj 9.000 žensk, od tega 5.500 za nemelanomskim kožnim rakom.
Kako prehrana vpliva na vaš spomin po 65. letu?
Z leti postane miselna ostrina nekoliko manj izrazita, pomnjenje počasnejše, imena in podatki pa pogosteje uidejo iz spomina. To ni nujno znak bolezni, temveč naravni del staranja možganov. Vendar pa lahko z ustrezno prehrano upočasnimo ta proces, okrepimo delovanje nevronov in celo izboljšamo kognitivne sposobnosti.
Imate takšne žile? Pravočasno prepoznajte težave
Krčne žile so pogost problem, ki se lahko pojavi že v mladosti, pogosto pa ga povzročajo dednost, nosečnost ali življenjski slog. Pravočasno prepoznavanje znakov, kot so pekoč občutek in otekanje, ter obisk zdravnika sta ključna za preprečevanje zapletov in izboljšanje kakovosti življenja.
Paliativna medicina letos prvič del kurikuluma študentov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
Ob svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe so na Onkološkem inštitutu Ljubljana izpostavili pomen strokovnega izobraževanja in usposabljanja zdravstvenih sodelavcev za kakovostno in dostopno paliativno oskrbo po vsej državi.
Hrana za možgane: Živila za boljši spomin po 60. letu
S staranjem se lahko pojavijo naravne spremembe v spominu in koncentraciji. Mnogi po 60. letu opazijo težave s koncentracijo, spominom, pozabljanjem imen ali z iskanjem pravih besed. A strokovnjaki poudarjajo, da nam lahko pri tovrstnih izzivih pomaga prehrana.
Moški in kap: Tiha grožnja, ki jo lahko premagamo
Možganska kap, pogostejša in usodnejša pri moških, kot je splošno znano, nastane ob prekinitvi krvnega pretoka v možgane. Čeprav so njene posledice uničujoče, je do 80 % kapi preprečljivih. Ključna je prepoznava simptomov in obvladovanje dejavnikov tveganja, kot so visok tlak in slab holesterol. Takojšen odziv s klicem na pomoč lahko reši življenje.
Avtizem in spolne razlike v diagnozi: Nova študija razkriva vzorce
Nova študija razkriva alarmantne zamude pri diagnosticiranju avtizma, predvsem pri ženskah, pogosto šele v odraslosti. Poudarja se potreba po boljšem razumevanju nevrorazvojnih razlik med spoloma za učinkovitejšo zgodnjo intervencijo in dostop do podpore. Kljub splošnemu padcu starosti ob postavitvi diagnoze ostajajo deklice spregledane.
Najboljša prehrana za zdravo srce po 60. letu
Po 60. letu se začne srce odzivati na kumulativne vplive, ki so se gradili desetletja – prehrana, stres, gibanje in dednost. Starost prinaša večje tveganje za srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak, povišan holesterol in aterosklerozo.
Tiha genska bolezen, ki počasi uničuje živčevje
Friedreichova ataksija je redka genetska bolezen, ki vpliva na gibanje in ravnotežje. Pojavi se običajno v otroštvu in se postopoma slabša. Bolezen lahko prizadene tudi srce. Čeprav zdravila še ni, lahko zdravljenje pomaga pri obvladovanju simptomov in izboljša kakovost življenja.
Tanka koža po 60. letu: vzroki, tveganja in vsakodnevna zaščita
Z leti se koža naravno stanjša, postane bolj krhka, suha in občutljiva. Po 60. letu je ta proces pogosto še bolj izrazit – koža se hitreje poškoduje, počasneje celi in lahko postane vir vsakodnevnih skrbi.
Rak trebušne slinavke: tiha bolezen brez simptomov, ki jo pogosto odkrijemo prepozno
Rak trebušne slinavke je izjemno nevaren predvsem zaradi pomanjkanja simptomov, ki nakazujejo na resno stanje, vendar zaradi ignoriranja le teh rak ostaja prepozno odkrit, v večini primerov pa se konča s smrtjo.
Hipertenzija: Ženska srca bijejo drugače
Visok krvni tlak je resno in pogosto prikrito stanje, ki je močno razširjeno tudi med ženskami. Pri podjetju HARTMANN želimo posebej poudariti pomen preventive, zgodnjega prepoznavanja in ukrepanja. Ker pogosto ne povzroča bolečin ali izrazitih simptomov, ostane hipertenzija dolgo neopažena – v tem času pa tiho škoduje telesu – posledice pa so lahko srčni infarkt, možganska kap ali odpoved organov. Prav zato ji pravimo tudi tihi ubijalec.
Vsakodnevna rutina, ki vam tiho uničuje sklepe (in kako jo spremeniti)
Sklepi so temelj gibanja in stabilnosti, a jih pogosto začnemo ceniti šele, ko se pojavijo bolečina, togost ali omejena gibljivost. Težava je, da številne škodljive navade ponavljamo dan za dnem – ne da bi se zavedali, kako resno vplivajo na zdravje naših sklepov.
V pripravi presejalna programa Luka in Peter
Po uspešnih presejalnih programih Zora, Dora in Svit slovenski strokovnjaki pod okriljem Onkološkega inštituta snujejo še dva programa. S programom Luka bodo iskali in zdravili zgodnje oblike pljučnega raka, s programom Peter pa raka prostate. Raziskavi, ki bosta podlaga za vzpostavitev programov, bodo po načrtih zaključili do konca leta 2026.
Kaj je sarkopenija?
Sarkopenija je s starostjo povezana progresivna izguba mišične mase in moči. Glavni simptom bolezni je mišična oslabelost.
Zavedajte se, da lahko doleti tudi vas
Ljudje smo si različni. Za nekatere bi lahko rekli, da s svojim divjim življenjskim slogom izzivajo srečo, drugi se ne izpostavljajo tveganjem, če to ni nujno potrebno. A to ne pomeni, da so varni pred nezgodami. Prometne nesreče, padci, zdrsi, opekline in druge nesreče se lahko zgodijo vsakomur, povsod in povsem nepričakovano. Če je sreča na vaši strani, jo odnesete samo s kakšno prasko, ni pa nujno, da bo res tako, zato je pomembno, da pravočasno, predvsem pa ustrezno zavarujete svoje zdravje.
Najpogostejši simptomi raka na požiralniku
Rak požiralnika naj bi bil razmeroma redek v primerjavi z drugimi vrstami raka, vendar je dobro, da znamo prepoznati nekatere simptome. Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana rak na požiralniku predstavlja manj kot en odstotek novo odkritih bolnikov z rakom.
Najpogostejše sezonske bolezni in pomembnost zaščite
Do določene mere lahko prehlade in podobne tegobe preprečimo in se zaščitimo. Nekaj lahko naredimo tudi za preventivo in ojačanje imunskega sistema, a ko nas sezonske bolezni ujamejo, kaj storiti?
Vprašanja, ki razkrivajo, ali imate tveganje za demenco
Zamisel o izgubi nadzora nad svojimi mislimi ali nezmožnosti zapomniti si ljubljene osebe povzroča razumljivo tesnobo in to se, skupaj s staranjem prebivalstva, dogaja vedno večjemu številu ljudi.
Vaše telo se naj bi najbolj postaralo v teh dveh letih
Nova študija nakazuje, da se najbolj 'postaramo' v dveh obdobjih oz. starostih – v 44. in v 60. letu. Potrebnih je sicer več raziskav za potrditev ugotovitev v različnih populacijah, vključno z morebitnimi razlikami med moškimi in ženskami. Strokovnjaki pravijo, da so srednja leta kritično obdobje, da dejavniki življenjskega sloga igrajo ključno vlogo pri zdravem staranju.
Zakaj pride do laktozne intolerance?
S staranjem se postopno slabšajo fiziološke funkcije organizma, s tem pa tudi vzdrževanje ravnovesja v telesu. Kar zadeva prebavo, se pojavijo pomembne strukturne spremembe organov oziroma žlez, ki proizvajajo prebavne sokove, kot so želodčna kislina, bikarbonat, encimi in slina. Pri encimih velja še posebej izpostaviti laktozno intoleranco, ki velja za najbolj znano in eno najpogostejših s starostjo povezanih prebavnih težav. Žal, ni edina!
Tako boste 'videti' mlajši
Filozofija dolgega življenja, predvsem pa vitalnosti posameznika, je že stoletja predmet številnih razprav. Zdi se tako zapletena in težavna za razumevanje, toda, ali je res? Konstanto poudarjamo čisto običajne stvari, kot so kakovosten spanec, pomen prostega časa, dovolj gibanja, rekreacija uma in telesa, omejitev alkoholnih pijač, opustitev kajenja ... pa se tega tudi držimo?
Kdaj so glavoboli lahko nevarni?
Za različnimi oblikami glavobolov v Evropi vsake toliko časa trpi najmanj 65 milijonov ljudi, številka pa se vsako leto veča. A vzroki za glavobol so najrazličnejši. Preverite, kateri so najpogostejši in kdaj je treba takoj k zdravniku.
Intimnost nikakor ne zajema le spolnosti
Menite, da je spolnost najpomembnejši element v razmerju, ali ne? Dejansko na to vprašanje ni enoznačnega odgovora, ker vsakemu od nas spolnost pomeni nekaj drugega – bolj ali manj pomembnega. Ljudje smo si različni, in kar je pomembno za nekatere, drugim morda sploh ni.
Program Svit je med nami že 15 let
Več kot 4100 odkritih rakov debelega črevesa in danke v 15 letih delovanja ter pri več kot 31.700 osebah odstranjene predrakave spremembe – to so ključni poudarki presejalnega Programa Svit, ki je v tem obdobju marsikateremu udeležencu rešil življenje.
Te preglede bi morali opraviti pogosteje
Intenzivnejše aktivnosti od nas poleg dobre kondicijske pripravljenosti zahtevajo tudi fizično in psihično stabilno zdravstveno stanje. V kolikor načrtujete kak izziv, za katerega bo potrebno več telesnega napora, je pametno dodati še dobro organizacijo. Če se denimo odločite, da boste pretekli maraton, se je priprav na ta tekaški dogodek potrebno lotiti več mesecev prej z dobrim načrtom treningov in prilagoditvijo prehrane, prav tako pa je dobrodošlo preventivno preveriti svoje zdravstveno stanje. Preverite, zakaj!
Kakšna vadba je primerna za posameznike po šestdesetem letu starosti?
V današnjih časih imamo med starostniki bolj kot kadar koli poprej vitalne in zdrave posameznike, ki dokazujejo rek, da so leta lahko le številka.
Vse zdravstvene bitke, s katerimi se je borila Tina Turner
Od srce parajočega otroštva in nasilja znotraj zakona do zdravstenih težav, slavni in mogočni pevki ni bilo prizaneseno. Predvsem v zadnjih letih svojega življenja se je soočala s kopico zdravstvenih težav – od možganske kapi do raka. Poglejmo si bolj podrobno.
Visok krvni tlak naj vas ne skrbi, dokler ga imate pod nadzorom
Približno tretjina odraslih v Sloveniji živi s hipertenzijo (zvišanim krvnim tlakom). S starostjo je pojavnost še večja, saj se po 60. letu več kot polovica ljudi sooči z njo. O tem dejavniku tveganja za srčno-žilne zaplete ozaveščamo 17. maja, na svetovni dan hipertenzije. V zadnjih letih se je zavedanje o pomembnosti poznavanja vrednosti krvnega tlaka povečalo, k čemur so pripomogle tudi vsakoletne akcije merjenja krvnega tlaka, ki v maju potekajo po vsej Sloveniji.
''Z nami, ne za nas'' je geslo letošnjega svetovnega dneva Downovega sindroma
Downov sindrom je genetska motnja, ki nastane, ko nenormalna delitev celic povzroči dodatno popolno ali delno kopijo kromosoma 21. Ta dodatni genetski material povzroči razvojne spremembe in fizične značilnosti Downovega sindroma.
Imate te simptome? Previdno!
Mesec marec je posvečen ozaveščanju o zgodnjem odkrivanju raka danke in debelega črevesa, ki je četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Zakaj nastane, še ni znano, a številne študije potrjujejo, da je bolezen najverjetneje posledica medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Na gensko predispozicijo ne moremo vplivati, z vpeljavo zdravih življenjskih navad pa lahko bistveno zmanjšamo tveganje za razvoj bolezni.
Anita Ogulin: Strah me je bilo izgubiti zaupanje, da kljub temu zmorem naprej
Anito Ogulin vsi poznamo kot predano humanitarko, predsednico ZPM Ljubljana Moste-Polje in izjemno srčno osebo. Z njo sem se pogovarjala o njeni bitki z boleznijo, kako jo je bolezen spremenila, o njenem delu, vseh lepih in manj lepih zgodbah, ki jim je bila priča tekom svojega delovanja, kako gleda na postavljanje mej, predvsem pa kako bi lahko kot družba in posamezniki po njenem mnenju in tudi sicer lahko vsi po vrsti pripomogli k boljši družbi.
''Raka debelega črevesa in danke v zgodnji fazi razvoja sami ne moremo prepoznati''
Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki, Program Svit, je v Sloveniji prisoten že od leta 2009. Po podatkih Registra raka je pomembno doprinesel k znižanju števila novih primerov raka debelega črevesa in danke ter s tem k boljšemu zdravju prebivalcev Slovenije. Poglejmo si, zakaj so pomembni programi, kot je Svit, kakšni so simptomi raka debelega črevesa in danke ter kaj lahko naredimo za preventivo.
Previdno, če imate te simptome
Večina se nas decembra vsaj nekajkrat pregreši s hrano in pijačo, saj ne moremo samo gledati dobrot, ki se znajdejo na praznični mizi. Januarja potem sledi streznitev, ki se ne odraža nujno samo na tehtnici – zadnji mesec v letu običajno pusti posledice tudi na počutju. Pojavijo se obdobja nerazložljive utrujenosti, težje se osredotočimo na zadane naloge, pade nam imunska odpornost, pojavijo se lahko podočnjaki, težave nam lahko povzroča tudi počasna prebava. Nekateri menijo, da je za tako stanje kriva zgodnja spomladanska utrujenost, a pogosto gre za veliko resnejšo težavo!
Znake pomanjkanja je potrebno prepoznati takoj
Da je magnezij eden najpomembnejših mineralov, priča že dejstvo, da je ključen pri več kot 300 biokemičnih procesih v našem telesu. Telo nas začne hitro opozarjati, ko nam magnezija primanjkuje, zato je izjemnega pomena, da te znake prepoznamo in pravočasno ukrepamo.
To doleti vsako žensko po 45. letu starosti
Neznosno potenje, navali vročine, motnje spanja, nihanje razpoloženja in potrtost ... To je le nekaj najpogostejših simptomov, ki jih povezujemo z menopavzo. Ta se v povprečju prične med 45. in 55. letom starosti in traja od 4 do 7 let. A čeprav obdobje menopavze, ki se mu ne more izogniti nobena ženska, velja kot eno bolj neprijetnih, ni nujno, da je tako. Če razumete, kaj se dogaja v vašem telesu in k lajšanju simptomov pristopite pravilno, je to obdobje lahko priložnost, da (za)živite dobro, izpolnjeno in s strastjo.
Hrana, ki jo je dobro jesti v 20, 30, 40 letih ...
V najstniških letih potrebujemo več kalcija, da si izgradimo močne kosti, v 30 letih več energije, ker imamo številne obveznosti z družino in službo, v 40 se presnova upočasni in moramo znova prilagoditi prehrano. Preverite, kaj je dobro jesti v različnih življenjskih obdobjih.
